Zdrav življenjski slog – kaj je to?

Avtor: Dr. Karin Kanc

Nočem idealizirati starih časov, a vseeno se mi zdi, da so ljudje včasih bolje vedeli, kaj je zdrav življenjski slog – morda ne da bi se tega res zavedali.

No, niso vedeli, da kajenje toliko škodi, kolikor o tem vemo sedaj – če pogledamo stare filme, so vsi nenehno kadili, prav tako se je kadilo v lokalih, na sestankih v službah in na marsikaterem delovnem mestu … Vsaj tega sedaj ni več. Sicer pa so se ljudje več gibali – ni vsak imel svojega avta; kot otroci smo se po varnih soseskah sami peš ali s kolesom odpravili v šolo in iz šole, predvsem pa smo po šoli veliko časa prebili na vrtovih, na igriščih, se podili za žogo, se igrali s kolebnicami, plezali po drevesih in še bi lahko naštevali. Starši so peš ali z avtobusom hodili v službo, nedeljski izleti v naravo pa so bili povsem jasna stvar. Ni bilo skomin, da bi namesto tega raje za cel dan zavili v nakupovalni center, saj jih ni bilo, če pa so že bili, so bili precej nezanimivi in seveda v nedeljo zaprti.

Naravnega zavedanja zdravega življenjskega sloga je sedaj bistveno manj. Ali pač ? Veliko beremo o tem in onem, kako bi se morali vsaj 30 minut na dan gibati, kako bi morali zdravo jesti – vse precej na načelni ravni. Odločitev pa je stvar vsakega posameznika …

V moji ordinaciji za sladkorno bolezen in zdravo življenje sem v skoraj osmih letih, odkar obstajamo, med ljudmi, ki nas obiskujejo, spoznala, da so najbolj zdravi tisti, ki obdelujejo svoj vrt in natanko vedo, kaj pojedo. Pri vzdrževanju vrta se gibljejo in odločajo o tem, kaj bodo gojili ter predvsem o tem, če bodo svojo zelenjavo in sadje škropili ali poskušali raje poseči  po naravnih sredstvih proti škodljivcem. Z veseljem ugotavljam, da se večina nagiba k slednjemu. Ko se z njimi pogovarjam o vrtičku, jim oči kar zasvetijo in debata o na primer vzgajanju paradižnikov je lahko neskončna. Iz njih veje navdušenje, in prav to je za terapevta pomembno ‘okno’ za komunikacijo in nadaljnjo motivacijo. Pomemben sestavni del zdravega življenjskega sloga pa sta osebna sreča in zadovoljstvo. Na ta vidik marsikdo pozablja, jaz pa menim, da je ključen, da se nato človek lahko vsega loti in premakne goro, če je to potrebno. Kako doseči osebno srečo ? Pravzaprav ni treba prebirati misli velikega učitelja Dalaj Lame ali kakega drugega misleca, da bi vsakomur hitro postalo jasno, da je sreča povsod okoli nas in samo čaka, da jo opazimo, da je sreča v zelo majhnih stvareh, v odnosih z ljudmi, v dejstvu, da živimo in da je danes dež ali sonce … Srečo najde vsak sam v sebi, če je v stiku s seboj. Morda je dandanes stik s seboj najtežje doseči, saj imamo mnogo zunanjih dejavnikov, ki nam ponujajo srečo, če bomo na primer kupili boljši televizor ali če bomo jedli določeno vrsto piškotov, in vse to nas lahko zmede. Pa saj vemo, da je bistvo očem nevidno …  Sreča je v uživanju prav tega trenutka, ki ga imam sedaj in nikoli več. Kaj pa hobiji, na katere z leti kar pozabimo ? Kaj nas je včasih veselilo – ples, igranje na kako piščal, kitaro – kar tako, za svojo dušo.

Zame je največja sreča, če sem zadovoljna sama s seboj, če sem v dnevu naredila nekaj za svoje telo in nekaj za svojo dušo in če se za vikend z našo mladino ali s starši zberemo na kosilu, h kateremu je vsak nekaj malega prispeval – naredil slastno solato in narezal redkvice (vse to je najbolje pojesti  kot prvi del obroka, saj ubije volčjo lakoto in omogoči, da smo v nadaljevanju obroka bolj zmerni) ali pa je prispeval neko zgodbico, ki zabava celo omizje. Ni nujno, da je vedno nekaj zabavnega, tudi žalost in težave delimo z bližnjimi, pa se najde kaka rešitev in oči spet zasijejo ali pa si vsaj pomirjen ko veš, da te je nekdo zavzeto poslušal in mu je mar zate …   

Vsi se že od rojstva staramo in najpomembnejši elementi za kvalitetno staranje so:

  • da se gibljemo, prilagojeno vsakemu posamezniku: za nekoga je maraton 42 km in še nekaj metrov, za drugega pa, da gre vsak dan 3x okoli domače hiše;
  •  da jemo kvalitetno in raznovrstno hrano, kjer prevladuje zelenjava,  a ne manjka tudi beljakovin v obliki kakega koščka mesa, ribe, jajc, sira in podobno;
  • da imamo socialne stike z družino in prijatelji ter znanci (tudi s kužkom ali muco …);
  • da imam stik s seboj in s svojimi željami, hrepenenji;
  • da prav vsak dan malo pokravžljamo možgane s kako križanko, sudokujem, se naučimo nove besede v tujem jeziku ali si poiščemo kak drug miselni izziv.

Poiščite si svoj moto, kaj prav VAM pomeni zdrav življenjski slog – in ta je pravi!

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj