Zelo zanimivo pa je dognanje o vplivu vijolične svetlobe kot protekcije pandemije kratkovidnosti. Predlani so za to raziskovalno delo prejeli prvo nagrado na svetovno največjem kongresu za to področje ASCRS, ki se enkrat letno izvede v ZDA.
Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, dr. med, specialistka oftalmologinja, kirurginja iz Očesnega kirurškega centra Pfeifer. Foto: Osebni arhiv
Največjo študijo na temo vpliva vijolične svetlobe spektra 360–400 nm, torej vidnega dela spektra dnevne svetlobe, na meji z UV-žarki, so opravili na Japonskem (Hidemasa et al., dec 2016). Ugotovili so namreč, da je zaradi velike uporabe LED-svetil, zaščite proti UV-žarkom v avtomobilskih steklih, steklenih površinah bivalnih prostorov in drugih virov svetlobe prišlo do pomankanja dobrobitnega vpliva vijoličnega dela spektra dnevne svetlobe, ki je na meji z UV-žarki. Raziskavo so najprej opravljali na piščancih, kjer so ugotovili, da vijolična svetloba regulira gen EGR1, odgovoren za protekcijo proti kratkovidnosti, tako da se močneje izrazi. Ugotovitve kliničnih študij na otrocih pa so potrdite tezo, da več kot se vijolične svetlobe prenese skozi očala ali kontaktne leče, večji je protektivni učinek za razvoj kratkovidnosti. Dokazali so, da vijolična svetloba igra pomembno vlogo pri protekciji očesa pred razvojem kratkovidnosti, kar je lahko vzrok, zakaj otroci, ki se veliko gibljejo na zraku, kažejo bistveno manjšo kratkovidnost.
Svetloba valovne dolžine 360–400 nm vpliva na rast očesa v otroštvu.
Dve uri dnevno na prostem zavreta napredovanje kratkovidnosti
Največjo vlogo prav pri preživljanju čim več časa na prostem imajo sicer starši in njihov način življenja. Nekaj pa lahko pripomore tudi sam šolski sistem. Ko so namreč v ZDA 18 mesecev testirali 101 otroka, starega 10–15 let, v študiji ROAM (Role of Outdoor Activity in Miopia) s posebnimi senzorji za aktivnost in izpostavljenost dnevni svetlobi, so prišli do zaključka, da so otroci, ki so bili izpostavljeni nižjim odmerkom dnevne svetlobe, kazali hitrejšo rast zrkla za 0,1 mm, kar bi pomenilo okoli 0,3 dioptrije kratkovidnosti več v 18 mesecih. Večjemu odmerku dnevne svetlobe so bili sicer vsi otroci izpostavljeni zjutraj pred šolo, v času glavnega odmora v šoli in predvsem v času po končanju pouka. To pomeni, da je treba spodbujati učitelje, da otroci glavni odmor, če se le da, preživijo na prostem. Če gledam otroke na naši osnovni šoli, se učiteljice tega zelo dobro zavedajo in to redno izvajajo. Preostalo morajo storiti starši. Zjutraj naj grejo otroci peš v šolo, če je to le mogoče. Po šoli naj bodo čim več zunaj, na prostem, če izvajajo različne dejavnosti, naj se tudi te izvajajo čim več na prostem. Tudi knjigo lahko beremo na balkonu ali terasi in ne v sobi, namesto z avtom se po mestu vozimo s kolesom, ponekod že uvajajo tudi v šoli učilnice na prostem itn. Kako preživeti čim več časa na prostem, je torej naloga vseh nas, idej pa nam verjetno ne zmanjka, če vemo, da gre za dobro naših otrok.
Zaradi velike uporabe LED-svetil, zaščite proti UV-žarkom v avtomobilskih steklih, steklenih površinah bivalnih prostorov in drugih virov svetlobe je prišlo do pomankanja dobrobitnega vpliva vijoličnega dela spektra dnevne svetlobe, ki je na meji z UV-žarki.
Pretirana in nepravilna uporaba ekranov je škodljiva za oči odraslih in otrok
Pred kratkim so tudi pri nas dali priporočilo, koliko časa naj otroci prebijejo pred različnimi ekrani. Nič pa nismo rekli o odraslih. Vendar si tudi odrasli lahko naredijo škodo na očeh, če nepravilno uporabljajo ekrane.
Največja težava pri odraslih je predolgotrajno in stalno buljenje v ekrane brez vmesne pavze. Pri stalnem strmenju v ekran se frekvenca utripov vek močno zmanjša, kar vodi v podrtje solznega filma in posledično težave s občutkom tujka v očesu, kratkotrajnim zameglitvam vida, občutkom utrujenih oči, rdečimi očmi na koncu dneva. Vse to je posledica suhega očesa in podrtega normalnega solznega filma. Zato svetujemo, da se delo na ekranu vsakih 20 minut prekine vsaj za dve sekundi, nato spet lahko delamo 20 minut. Občasno se svetuje tudi prisiljeno utripanje enkrat ali dvakrat, da se iz meibomovih žlez sprosti mastni del solznega filma. Tudi s pravilno prehrano z veliko nenasičenih maščobnih kislin (ribe, avokado, kakovostna prehranska dopolnila itn.) ter mediteransko hrano na oljčnem olju lahko bistveno izboljšamo solzni film. V sobi naj ne bo ventilatorjev, ki še dodatno pospešujejo izhlapevanje solz iz površine očesa. Če vse to ne pomaga, se za začetek svetujejo umetne solze brez konzervansov, po možnosti z dodatkom hialuronske kisline in zaščito za LED- in modro svetlobo z ekranov (na primer kapljice Drop Defence). Če se razvije suho oko, pa je potreben obisk pri oftalmologu, da predpiše pravilno terapijo.
Dve uri na svežem zraku bistveno upočasnita napredovanje kratkovidnosti otrok.
Škodujejo vsa bližinska dela
Zaskrbljenost staršev v zvezi s trajno okvaro vida kot posledico dolgotrajne uporabe ekranov pri otrocih je vse večja. Študije v zadnjem letu so dokazale, da je vsaj delež povečanja kratkovidnost posledica večjega števila ur bližinskega dela. Torej ne samo gledanja računalnikov ali telefonov, temveč tudi branja klasičnih knjig oziroma vsega dela na bližino. Dokazali so, da več časa, preživetega na prostem, v zgodnjem otroštvu lahko bistveno upočasni napredovanje kratkovidnosti. Še vedno pa ni jasno, ali je večanje števila kratkovidnih otrok posledica pretirane uporabe telefonov oziroma fokusiranja slike na bližino ali svetlobe s telefona, ki vpliva na naš cirkadiani ritem in s tem na normalno rast očesa v tem obdobju. Otroci se ne razlikujejo od odraslih, ko gre za digitalne težave z očmi. Lahko doživijo suho oko, napetost oči, glavobole in zamegljen vid. Medtem ko so simptomi običajno začasni, so lahko tudi pogosti in trajajo dalj časa. Svetujejo se pogosti odmori med bližinskim delom, ki naj ne traja več kot 20 minut skupaj. Potem naj naredijo krajši odmor, gledajo v daljavo, se malo poigrajo, in nato lahko spet gledajo na bližino. Najpomembneje pa je, da otroci ne gledajo celih filmov ali videov ali dolgo delajo zelo na blizu na majhnem ekranu, torej na telefonu. Če beremo oziroma dalj časa gledamo v zelo majhen ekran, telefon, kratkovidnost pri otrocih najhitreje napreduje. Če že igramo igrice, gledamo slike itn. na računalniku, to raje počnimo na večjem ekranu, pomaknjenim bolj stran od oči. Ko beremo, tudi manj utripamo, zato se svetuje, da med branjem zavestno občasno prisiljeno utripamo.
