Avtor: Veronika Sorokin
Pred nami so mrzli meseci, čas viroz, prehladov, izkašljevanja, različnih vnetij itn. Večina ljudi se želi na najboljši mogoč način zaščititi pred neprijetnimi bakterijskimi okužbami, ki marsikomu dodobra zagrenijo miren potek življenja. Kako se najboljše mogoče obvarovati pred neprijetnimi nadlogami, ki se še posebej razbohotijo pozimi, so razmišljali tudi ob svetovnem dnevu pljučnice.
Strah in trepet pred pnevmokoki
Ugledni domači strokovnjaki s področja pnevmokoknih okužb so na tiskovni konferenci v organizaciji Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim povedali, da bakterija pnevmokok povzroča različne bolezni, med katerimi imajo najtežji potek sepsa, meningitis in pljučnica. Pnevmokokov je več kot 90 različnih tipov, s človeka na človeka pa se prenašajo zelo preprosto, s kužnimi kapljicami, ki se sproščajo ob govorjenju, kašljanju in ob kihanju. Ob zmanjšani odpornosti ali vneti sluznici se lahko bakterija iz nosno-žrelnega prostora razširi v različne predele telesa.
Kot je pojasnil prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC iz Ljubljane, zaradi povečanega deleža trdoživih pnevmokokov zdravljenje z antibiotiki ne zadošča v celoti. Poudaril je, da je prav zato, ker je bakterija odporna na antibiotik, treba razmišljati o učinkoviti zaščiti pred pnevmokoknimi okužbami, tj. cepljenju.
Najranljivejše skupine
Okužba s pnevmokoki je najpogostejša pri majhnih otrocih in pri starejših od 65 let, zlasti če imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, so sladkorni bolniki ali imajo nevromišično obolenje. Visoko tveganje obstaja tudi med kadilci in alkoholiki. Po besedah prim. dr. Alenke Trop Skaza s celjskega NIJZ je za vse te osebe cepljenje še posebej priporočljivo. Večinoma zadostuje enkratno cepljenje, v posameznih primerih (osebe po presaditvi kostnega mozga in osebe brez vranice ter starejši) pa je treba cepljenje ponoviti. Strokovnjaki so bili sklepčni, da so med najbolj izpostavljenimi skupinami, ki bi jim cepljenje še posebej priporočili, okuženi s HIV, bolniki s kronično ledvično odpovedjo, z nefrotskim sindromom, onkološki bolniki in posamezniki s hudo okrnjeno imunsko obrambo. Povejmo, da je za vse omenjene osebe cepljenje brezplačno.
Dr. Skaza je natančneje predstavila tudi problematiko vse pogostejšega obolevanja najmlajših, tj. otrok pred 2. letom starosti, ki se jih pnevmokokna okužba loti lokalno. Pri tej skupini gre največkrat za primere vnetij srednjega ušesa, kar je za tako mlado bitje še kako boleče, enako kot je za njegove starše. Poudarila je, da je Slovenija leta 2015 kot ena zadnjih držav v Evropi sprejela strategijo sistematičnega prostovoljnega cepljenja dojenčkov proti pnevmokoknim okužbam, za katerega se po njenih navedbah odloči manj kot 50 % staršev.
Katero cepivo izbrati
Kot je pojasnil asist. dr. Zoran Simonović z mariborskega NIJZ, so v Sloveniji na voljo tri pnevmokokna cepiva: 23-valentno polisaharidno cepivo in dve konjugirani, 10- in 13-valentno cepivo. Kot je še povedal, valentnost cepiva pomeni, proti koliko različnim vrstam bakterij cepivo ščiti.
V nadaljevanju so strokovnjaki izpostavili, da se v Sloveniji med odraslimi za cepljenje odloči približno 60.000 ljudi letno, kar je zelo nizko število v primerjavi s skandinavskimi deželami, v katerih se proti pnevmokoknim okužbam cepi kar 70 % starejših od 65 let.
Kateri so stranski učinki in koliko boste plačali
Kot je glede neželenih učinkov po cepljenju zatrdila dr. Skaza, so ti običajno lokalni in hitro izzvenijo. Cepljenje je z izjemo navedenih najranljivejših skupin samoplačniško. Za cepljenje s 13-valentnim cepivom boste odšteli 64,50 evra, s 23-valentnim cepivom pa 30 evrov.
