Kadarkoli ljudi povprašamo po vrednotah, se zdravje znajde na vrhu. Denar ga ne more kupiti (lahko pa, kot smo se naučili v zadnjih letih, zelo pomaga).Zdravstvo je industrija, ki povezuje številne deležnike. Letno obrne na stotine milijonov evrov, zaposluje na tisoče ljudi, vpeto je v vse segmente družbe.
“Izginilo” 30 odstotkov bolnikov z rakom
Mnogi ljudje z resnimi zdravstvenimi stanji zaradi pravil, ki jih narekuje covid-19, do zdravljenja ne morejo ali pa do njega pridejo (pre)pozno, opozarja stroka. V Sloveniji je bil upad pljučnega raka lani za 30 odstotkov. Onkologi opozarjajo: to ni znak, da ljudje manj zbolevajo, pač pa, da do nas sploh ne pridejo. Ko pa pridejo, se izkaže, da je bolezen že usodno napredovala. Pred “kovid ero” so bolniki s pljučnim rakom v zdravljenje na Onkološkem inštuitutu vstopali v povprečju v 2. stadiju (ko je bolezen še mogoče zazdraviti in doseči kakovostno življenje bolnika vsaj še 5 let). Zdaj prihajajo z pljučnim rakom v 4. stadiju, ko je prognoza izjemno slaba.
Število duševnih motenj naraslo
Zadnja izdaja DSM (kjer so naštete in opisane diagnoze iz področja psihe) navaja 160 različnih diagnoz. Leta 1978 jih je bilo manj kot 30. Publikacijo vsakih približno deset let izda Združenje ameriških psihaiatrov (American Psychiatric Association) in ima velik mednarodni vpliv. Več bolezni pomeni tudi, da za samozdravljenje trošimo vse več. Čeprav Slovenci v primerjavi z ostalimi Evropejci po alternativnih metodah zdravljenja (ki so brez kakršnihkoli dokazov delovanja in jih lahko izvaja kdorkoli) posegamo redkeje, smo zanje pripravljeni precej seči v žep: dvomiti začnemo šele, ko zapravimo štiristo evrov ali več.
60 odstotkov vseh bolezni psihosomatskih
Za (avto)sugestijo – ključni element placeba, je nekdaj veljajo, da njen vpliv ni omembe vreden. Danes vemo, da temu ni tako. Znano je, da imajo bolniki z rakom, ki ponotranjijo prepričanje, da bodo premagali bolezen, manj stranskih učinkov kemoterapije in radioterapije ter živijo dlje in bolje. Vendar velja tudi obratno: če verjamemo (ali se pustimo prepričati), da je nepomembna okužba znanilec nečesa usodnega, lahko prepričanje po nepotrebnem plačamo zelo drago. 60 odstotkov vseh bolezni je psihosomatskih, kar pomeni, da jih sproži ali poslabša psiha. »Učinki placeba so ogromni in izjemno pomembni, čeprav večina ljudi misli drugače. Podvrženi smo jim bolj, kot si sploh lahko predstavljamo,« opozarja profesorica kognitivne psihologije dr. Maryanne Garry iz Univerze Welilington.
Povezavo do zadnje izdaje DSM najdete TUKAJ.
