Število duševnih motenj narašča, rast diagnoz iz 30 na 160

Covid-19 je ne samo zamajala zdravstvo in gospodarstvo, pač pa tudi razdelila javno mnenje in močno omajala zaupanje v politiko ter nekatere veje medicine. Mnogi z resnimi in življenje ogrožujočimi stanji zaradi birokratskih covid-19 pravil do zdravljenja ne morejo ali pa do njega pridejo (pre)pozno.

60 odstotkov vseh bolezni je psihosomatskih, kar pomeni, da jih sproži ali poslabša psiha. Foto: Bigstock

Mnogi ljudje z resnimi zdravstvenimi stanji zaradi birokratskih pravil, ki jih narekuje covid-19, do zdravljenja ne morejo ali pa do njega pridejo (pre)pozno, opozarja stroka.

Kadarkoli ljudi vprašamo po vrednotah, se zdravje znajde na vrhu. Denar ga ne more kupiti (lahko pa, kot smo se naučili v zadnjih letih, zelo pomaga), zanj smo v veliki meri odgovorni sami, pomagajo nam presejalni programi – pri katerih se Slovenija uvršča med pet najboljših na svetu.

V podporo celotni populaciji je sistem, v katerem se za nas trudijo na različnih ravneh: na primarni izbrani osebni zdravniki, na sekundarni splošne bolnišnice in specialistične ambulante in na terciarni oba klinična centra, kjer naj bi bilo na enem mestu zbranega največ strokovnega znanja. Mnoge klinike znotraj UKC Ljubljana in UKC Maribor so po diagnostiki in metodah (ter uspehih) zdravljenja v svetovnem vrhu.

Število duševnih motenj naraslo

Zdravstvo pa je tudi k profitu usmerjena industrija, ki povezuje številne deležnike. Letno obrne na stotine milijonov evrov, zaposluje na tisoče ljudi, vpeto je v vse segmente družbe. Regulira ga zakonodaja – pri nas do proizvajalcev zdravil posebej stroga. Ni pa tako zelo stroga do vseh, ki ponujajo alternative oblike zdravljenja. Zakon jih ne zavezuje skoraj k ničemur, dovolj je že nekaj zadovoljnih pacientov, po možnosti sorodnikov ali prijateljev, pa posel zacveti. Področje zakonsko ni urejeno, licenc ni, strokovnjak pa lahko postane vsakdo. Zahvaljujoč tudi vedno novim “uradnim” boleznim, za katere skoraj v trenutku najdejo rešitev. Zadnja izdaja DSM (kjer so naštete in opisane diagnoze) navaja 160 različnih diagnoz. Leta 1978 jih je bilo manj kot 30. Publikacijo vsakih približno deset let izda Združenje ameriških psihaiatrov (American Psychiatric Association) in ima velik mednarodni vpliv.

Za samozdravljenje trošimo vse več

Več bolezni pomeni tudi, da za samozdravljenje trošimo vse več. Statistika kaže, da so prihodki farmacevtskih podjetij (ki so pod strogo zakonsko regulativo) v zadnjih nekaj letih v povprečju naraščali vsako leto za dobrih 10 odstotkov. Prihodki “alternativcev” so naraščali za nekaj desetkrat več. Čeprav Slovenci v primerjavi z ostalimi Evropejci po alternativnih metodah zdravljenja (ki so brez kakršnihkoli dokazov delovanja in jih lahko izvaja kdorkoli) posegamo redkeje, smo zanje pripravljeni precej seči v žep: dvomiti začnemo šele, ko zapravimo štiristo evrov ali več.

60 odstotkov vseh bolezni psihosomatskih

Za (avto)sugestijo – ključni element placeba, je nekdaj veljajo, da njen vpliv ni omembe vreden. Danes vemo, da temu ni tako. Znano je, da imajo bolniki z rakom, ki ponotranjijo prepričanje, da bodo premagali bolezen, manj stranskih učinkov kemoterapije in radioterapije ter živijo dlje in bolje. Vendar velja tudi obratno: če verjamemo (ali se pustimo prepričati), da je nepomembna okužba znanilec nečesa usodnega, lahko prepričanje po nepotrebnem plačamo zelo drago. 60 odstotkov vseh bolezni je psihosomatskih, kar pomeni, da jih sproži ali poslabša psiha. »Učinki placeba so ogromni in izjemno pomembni, čeprav večina ljudi misli drugače. Podvrženi smo jim bolj, kot si sploh lahko predstavljamo,« pojasnjuje Maryanne Garry iz Univerze Welilington.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj