Pomoč doma, ko je najbolj potrebna

V Sloveniji je že zelo dolgo živa pobuda za to, da bi se razpletla mreža paliativne oskrbe, tako po bolnišnicah kot tudi z mobilnimi enotami.

Bolnike, ki so primerni za paliativno obravnavo, praviloma prepozna družinski zdravnik, ki tudi izpolni obrazec in na ta način o novem bolniku seznani vse zaposlene v zdravstvenem domu. Foto: Bigatock

V trenutni situaciji ima zgolj nekaj bolnišnic svoj paliativni oddelek, z mrežo, tudi mobilno, pa se lahko pohvalijo le v gorenjski regiji. Prav zato je več kot hvalevreden edinstven primer dobre prakse, s katerim se lahko pohvalijo v ZD Vrhnika, kjer so na lastno pobudo in ob veliki podpori vodstva organizirali mobilno paliativno oskrbo za bolnike v območju, ki ga ta zdravstveni dom pokriva.

Kot pravi Veronika Vezjak, dr. med., specializantka družinske medicine iz ZD Vrhnika, je prišla pobuda za paliativni tim s strani zaposlenih v urgentni službi. Ugotavljali so vse večjo potrebo bolnikov po paliativni oskrbi tudi na domu, saj so se zelo pogosto obračali nanje, opažali pa so, da je tudi vse več bolnikov, ki so v domači oskrbi, a brez paliativnega načrta.

»Tako smo oblikovali obrazec, ki ga izpolnimo za vsakega paliativnega bolnika in v katerega vpišemo poleg osnovnih podatkov o bolniku in njegovi bolezni tudi dotedanji potek zdravljenja, vse morebitne posebnosti ter želje bolnika in njegovih svojcev. Ta obrazec je na vpogled vsem, ki sodelujemo v timu: zdravnikom družinske medicine, zdravnikom urgentne službe, patronažnim sestram, diplomiranim medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom. Vsak od nas, ki dobi paliativnega bolnika, izpolni ta obrazec v računalniku, ga natisne in spravi na določeno mesto. Na ta način lahko do njega dostopamo vsi. Vsakič, ko imamo v obravnavi paliativnega bolnika, o tem ob predaji dežurne službe seznanimo drugo ekipo in tudi osebnega družinskega zdravnika tistega bolnika,« pojasnjuje sogovornica.

Bolnike, ki so primerni za paliativno obravnavo, praviloma prepozna družinski zdravnik, ki tudi izpolni obrazec in na ta način o novem bolniku seznani vse zaposlene v zdravstvenem domu.

Če se le da, gredo na teren

Mobilni paliativni tim se aktivira po tistem, ko bolnik ali njegovi svojci pokličejo v dežurno službo. Čeprav dajejo tudi telefonske nasvete, pa se večinoma na klice odzovejo s hišnim obiskom, še zlasti ob koncih tednov. »Nočne ure so lahko zelo dolge in bolniku ni lahko čakati, da pride na pregled ob delovnem času, zato gremo na teren, če se le da. Seveda pa svetujemo tudi po telefonu, vedno pa po konzultaciji ali hišnem obisku to vpišemo v bolnikov paliativni list oziroma obrazec, da smo vsi na tekočem in da tudi ob naslednji intervenciji ekipa, ki se odzove, ve, kaj se je do tistega dne dogajalo.«

Najpogostejši ukrep: urejanje bolečine

Kot pove dr. Vezjak, je najpogostejši razlog za klic neurejena bolečina ali pa simptomi, ki se nenadoma poslabšajo, svojci pa niso povsem prepričani, kako naj ukrepajo. »Ti simptomi so najpogosteje oteženo dihanje, hudo kašljanje in bruhanje. Svojce je tudi strah ravnati z opioidnimi sredstvi za lajšanje bolečine, kar je povsem razumljivo. Na hišnih obiskih neredko tudi opazimo, da bolnik sploh nima ničesar za blaženje bolečine, ker do takrat še ni bilo potrebe po tem, zato neredko prav na hišnih obiskih začnemo uvajati in urejati bolečino.«

Pomagajo pri večini težav

S hišnimi obiski lahko uredijo veliko večino bolnikovih težav, ne pa vseh. »Čeprav si želimo, da bi bolniku lahko pomagali pri vseh težavah, pa to ni vedno mogoče, bodisi ker ne dopušča bolezen, okolje ali naše zmožnosti. V takih primerih bolnika napotimo v bolnišnico. Na hišne obiske običajno prihajajo v paru, bodisi osebni zdravnik in patronažna medicinska sestra bodisi urgentni zdravnik in diplomirana medicinska sestra, če ne gre drugače, pa samo zdravnik ali patronažna medicinska sestra. 

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj