Mnoge živali, vključno s psi in mačkami, premikajo uhlje, da bi se bolje osredotočile na novi zvok. Raziskovalna ekipa Univerze Saarland je prvič dokazala, da enako počnemo tudi ljudje: nezavedno premaknemo uhlje tako, da jih čim bolje usmerimo proti zvoku. Do odkritja, prvič objavljenega v eLife, je pripeljalo merjenje električnih signalov v specifičnih ušesnih mišicah, ki sicer veljajo za tako imenovani “evolucijski fosil”.
Električna aktivnost ušesnih mišic in slušna pozornost
Ko otrokom rečemo, naj “našpičijo ušesa”, to pomeni, naj pozorno poslušajo. Ne pričakujemo pa, da bodo dobesedno premikali uhlje enako, kot to (med drugim) počnejo psi, mačke in konji. A dejstvo je, da počnejo točno to, so dokazali na katedri za sistemsko nevroznanost in nevrotehnologijo Univerze Saarland. Raziskovalna skupina, ki jo je vodil profesor Danial Strauss, je potrdila, da mišice okoli uhlja postanejo aktivne takoj, ko zaznamo nove, nenavadne ali za cilj (ki ga želimo doseči) pomembne zvoke. “Električna aktivnost ušesnih mišic kaže, kam usmerjamo svojo slušno pozornost,” pravi Strauss, in nadaljuje: „Zelo verjetno je, da v možganih ljudi še vedno obstaja sistem usmerjanja, ki nadzoruje fizično premikanje uhlja. Čeprav je pred približno 25 milijoni let postal neaktiven, še vedno obstaja kot neke vrste nevrološki fosil. Dilema, zakaj se je tovrstna aktivnost – torej fizično premikanje uhlja, med evolucijo pri primatih več ali manj izgubila, še ni razrešena.”
Preizkusili tako ciljno kot refleksno pozornost
Raziskovalci so s tehniko površinske elektromiografije posneli signale, ki sprožijo nevidne premike mišic, ki obdajajo uho. Senzorji, pritrjeni na kožo, so omogočili pregled dveh vrst pozornosti: refleksne in ciljno usmerjene. Za oceno refleksne pozornosti, ki se samodejno pojavi, ko slišimo nepričakovane zvoke, so bili udeleženci študije izpostavljeni novim zvokom, ki so v naključnih intervalih prihajali iz različnih stranskih položajev, medtem ko so tiho brali monotono besedilo. Da bi preizkusili ciljno usmerjeno pozornost (ki se zgodi ob aktivnem poslušanju), so udeležence pozvali, naj poslušajo kratko zgodbo, ki je prihajala iz enega bočno nameščenega zvočnika. Pri tem naj bi ignorirali ‘konkurenčno’ zgodbo iz zvočnika, nameščenega na nasprotni strani. Oba eksperimenta sta pokazala, da gibanje mišic v vestigialnem usmerjevalnem sistemu uhelj “obrne” v smeri zvoka, ki je pritegnil pozornost – tako refleksno kot ciljno. Za boljše opisovanje teh minutnih gibov je ekipa video snemanje prilagodila tako, da je omogočilo zelo podrobne posnetke z visoko ločljivostjo, vključno z računalniškimi tehnikami povečevanja gibanja. Izkazalo se je, da se mikro premiki dogajajo tako v smeri navzgor – navzdol kot tudi naprej – nazaj.
Vpeljava v prakso – razvoj boljših slušnih aparatov
„Naši rezultati kažejo, da elektromiografija ušesnih mišic ponuja preprosto sredstvo za merjenje slušne pozornosti. Tehnika ni omejena na temeljne raziskave in ima številne zanimive aplikacije,” pravi Strauss. Ena od njih je razvoj boljših slušnih aparatov. “Nove naprave bi lahko povečale jakost zvokov, ki uporabnik poskuša slišati, in hkrati zavrle tiste (hrup iz ozadja), ki jih skuša prezreti. Slušni aparat bi skoraj v trenutku registriral in razložil električno aktivnost v ušesnih mišicah. Miniaturni procesor bi premeril smer, na katero se uporabnik trudi usmeriti svojo pozornost, in nato ustrezno prilagodil ojačanje na usmerjenih mikrofonih naprave,” še razloži Strauss.
Izvirno objavo v celoti (v angleščini) najdete TUKAJ.
