Sčasoma se lahko migrena začne pojavljati pogosteje in preide iz epizodne v kronično. Pri tem vse večja pogostnost napadov povzroča vse večjo onesposobljenost. Migrena je povezana tudi s pomembnim osebnim, družinskim in ekonomskim bremenom, ki se veča s povečano pogostnostjo napadov.
Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, specialistka nevrologije, Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Migrena je specifična nevrološka motnja, zanjo so značilni ponavljajoči, enostranski glavoboli, pri katerih je intenzivnost bolečine običajno huda, redkeje zmerna, kljuvajoča ali utripajoča. Pri nekaterih je globoka, vrtajoča, ostra, redko pekoča. Spremljajo jo slabost, včasih bruhanje, preobčutljivost na svetlobo, hrup ali vonjave. Simptomi migrene niso omejeni samo na eno stran glave ali samo na glavo, saj lahko prizadenejo veliko delov telesa. Okoli 20 % bolnikov z migreno pred glavobolom doživlja avro. Kaže se tudi kot motnja govora, ko bolnik ne najde prave besede ali ne more spregovoriti. Lahko se pojavi omrtvičenost ali mravljinčenje ene strani telesa, zelo redko pa se pojavi ohromelost udov polovice telesa. Med kognitivno avro, ki je najredkejša, so bolniki zmedeni in neorientirani. Avra traja od nekaj minut do ene ure, le poredko dlje časa.
Kaj povzroči migreno?
Migrena se kaže kot izčrpavajoč glavobol, povezan s spremenjenim senzoričnim dojemanjem. Pri migreni pride do motnje povečane vzdražnosti osrednjega živčevja, ki vključuje aktivacijo perifernih in osrednjih delov sistema tretjega možganskega živca trigeminusa in sproščanje različnih snovi v možganih, ki jih imenujemo nevropeptidi.
Sprožilni dejavniki migrenskega napada so prisotni pri 3/4 oseb z migreno.
Peptid v povezavi z genom kalcitonina (CGRP) je eden od ključnih nevropeptidov v patofiziologiji migrene. Aktivacija trigeminusovega živca povzroča sproščanje CGRP iz živčnih končičev okrog krvnih žil in tako pride do širjenja žil v možganih in zunaj njih na periferiji. Ta zapleten patofiziološki proces pripelje do značilnega migrenskega glavobola. Zaviranje CGRP prek blokade receptorjev CGRP ali preprečevanja sproščanja CGRP lahko olajša simptome migrene. Za zdaj za lajšanje akutnih migrenskih napadov uporabljamo le triptane, nova zdravila – gepanti pa so že na obzorju.
Migrenski napad ima lahko do štiri obdobja, ki se pogosto prekrivajo
Prvo obdobje – prodormalna faza – se začne nekaj ur ali celo dan pred izbruhom glavobola. Kaže se lahko kot otrdel in boleč vrat, utrujenost, razdražljivost ali želja po posebni vrsti hrane. Temu lahko sledi avra, avri pa glavobol, ki je pogosto enostranski, utripajoč, poslabša ga telesna dejavnost, bolečina pa se lahko širi tudi v druge dele glave in telesa. Traja 4–72 ur. Pridruženi simptomi so nenavadna občutljivost za svetlobo, hrup in/ali močne vonjave, slabost in bruhanje. Ni nujno, da bolnik občuti prav vse naštete simptome. Na koncu sledi postdromalna faza, ki se kaže kot utrujenost, nezbranost, kot otrdel in boleč vrat, razdražljivost, zehanje in želja po hrani. Redki se v tej fazi počutijo sproščeni in olajšani. Ta faza traja nekaj ur ali celo nekaj dni.
Zdravljenje migrene
Migreno zdravimo z zdravili na dva načina: 1. zdravljenje akutnih migrenskih epizod; 2. preventivno zdravljenje. Akutno zdravljenje je usmerjeno na akutne migrenske epizode s spremljajočimi simptomi, ki lahko olajšajo ali prekinejo migrenske znake. Zdraviti moramo v zgodnjem obdobju napada z ustreznim odmerkom in obliko zdravila. Za zdravljenje akutnih epizod migrene je pomembno, da začnemo zdravljenje čim bolj zgodaj, ko glavobol še ni intenziven. Akutno zdravljenje moramo prilagajati posamezniku in njegovi obliki migrene. Hkrati moramo omejevati porabo zdravil za lajšanje akutnega glavobola na 2–3 dni tedensko, da preprečujemo glavobol zaradi čezmerne rabe zdravil.
Preventivno zdravljenje migrene z zdravili
S pogostnostjo migrenskih epizod začnejo bolniki jemati vedno več zdravil za akutno zdravljenje migrene, kar vodi v glavobol zaradi čezmerne rabe zdravil. Za preprečevanje uporabe prevelikega števila akutnih zdravil je odločilno preventivno zdravljenje, s katerim zmanjšamo pogostnost, resnost in trajanje napadov ter onesposobljenost. S preventivnim zdravljenjem lahko zmanjšamo tudi prezentizem in absentizem ter bolnikom z migreno povrnemo boljšo kakovost življenja. Danes so že v uporabi nova specifična biološka zdravila za preventivno zdravljenje migrene, ki jih imenujemo monoklonska protitelesa. Delujejo na način, da zavirajo delovanje CGRP.
Najpogostejši sprožitelji so: stres, hormonska nihanja pri ženskah, različne vrste hrane in dodatki prehrani, premajhen in nereden vnos hrane, vremenske spremembe, motnje spanja in različni senzorični dražljaji.
Za preventivno zdravljenje migrene so zasnovali štiri monoklonska protitelesa: galkanezumab, eptinezumab in fremanezumab, ki blokirajo ligand CGRP, in erenumab, ki blokira receptor CGRP. Erenumab je izmed vseh edino, v celoti humano monoklonsko protitelo. Biološka zdravila za preventivo migrene se preprosto odmerjajo, in sicer v mesečnih ali četrtletnih podkožnih (subkutanih) injekcijah. Zanje so značilni hiter začetek delovanja, dobra odzivnost pri večini bolnikov in velika varnost. Proti CGRP usmerjena monoklonska protitelesa začnemo uvajati pri pogosti epizodni (≥ 4 migrenskih dni/mesec), kronični migreni in pri glavobolu zaradi čezmernega jemanja zdravil, in sicer po vsaj dveh neuspešnih poskusih zdravljenja s preventivni zdravili. Bolnikom z epizodno in s kronično migreno, ki ne morejo uporabljati drugih preventivnih zdravil zaradi sočasnih bolezni, neželenih učinkov ali slabega sodelovanja, ter bolnikom s kronično migreno zaradi čezmerne uporabe akutnih zdravil prav tako priporočamo preventivno zdravljenje z mPt. Zdravljenja z monoklonskimi protitelesi ne priporočamo nosečnicam ali doječim ženskam z migreno, osebam, ki uživajo alkohol ali droge, osebam s srčno-žilnimi ali z možgansko-žilnimi boleznimi ter osebam s hudimi duševnimi motnjami.
Preventivno zdravljenje migrene brez zdravil – nefarmakološko zdravljenje
Nefarmakološke oblike zdravljenja, usmerjene na patofiziologijo migrene, so lahko koristne za bolnike, ki ne morejo jemati zdravil ali se nanje ne odzivajo. Sem sodijo prehranski dodatki in sprememba življenjskega sloga z obvladovanjem sprožilnih dejavnikov. Priporočljivi so: obvladovanje stresa, vaje za sprostitev, kognitivno-vedenjska terapija, metode biološke povratne zanke in akupunktura. V ambulantah za zdravljenje bolečine uporabljajo pri bolnikih z rezistentno migreno in pri tistih, ki ne želijo jemati zdravil, metode nevromodulacije, ki poleg akupunkture zajemajo še nevrostimulacijo, blokado živcev in infiltracijo prožilnih točk.
Kam po informacije?
Pred kratkim je bilo ustanovljeno Združenje MIGRENA, v katerem delujejo bolniki in njihovi svojci, zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Predsednica združenja Ala Adamia, dr. med., pove, da so njihovi glavni cilji izboljševati kakovost življenja bolnikov z migreno z ozaveščanjem, s podporo, z izobraževanjem, zagovorništvom in z raziskavami. Kontaktirate jih lahko na: [email protected]
Foto ale adamie a ne dajaj njenega podpisa
