Svetovna zdravstvena organizacija je izdala okrožnico, s katero poskuša zatreti mite, ki se o korona virusu širijo po spletu. Profesor Paul Hunter iz Univerze East Anglia (Norwich) izpostavlja, da lažne novice vodijo do slabih nasvetov in ljudi celo izpostavljajo nepotrebnim zdravstvenim tveganjem.
Vroč zrak in higiena rok
Govorice trdijo, da uporaba vročega zraka za 30 sekund uniči virus. To ne drži, trdi SZO. Da bi se zaščitili pred novim koronavirusom, si morate roke razkužiti z razkužilom za roke ali jih pogosto umivati v milom in vodo. Potem jih posušite s papirnatimi brisačkami ali s toplim zrakom.
UV sevanje ne dezinficira kože
UV žarnice ne bodo dezinficirale kože. Lahko pa povzročijo njeno kože, opozarja SZO. Dolgoročno UV sevanje poškoduje DNK v celicah, kar posledično lahko vodi do raka. Mit se je pojavil, ker bolnišnice in laboratoriji pogosto uporabljajo UV žarke za uničevanje mikrobov in sterilizacijo materiala, vendar nikoli na ljudeh.
Česen nima zaščitnega učinka
Česen je zdravo živilo, ki ima številne protimikrobne lastnosti, pravijo strokovnjaki. Vendar ni nobenih dokazov, da bi uživanje česna ljudi ščitilo pred novim koronavirusom. Govorica se je pojavila, ko je nekaj alternativcev objavilo, da so se mnogi zboleli pozdravili z uživanjem česnovega napitka. Pri tem so celo zavestno napačno citirali znanstvene raziskave.
Sezamovo olje ne preprečuje vstopa virusa v telo
Sezamovo olje je pomembna sestavina azijske prehrane in popestri okus marsikaterega živila. To pa je tudi vse, kar je koristi od njega. V nasprotju z govoricami vtiranje sezamovega olja v kožo ne prepreči vstopa koronavirusa v telo.
Pri SZO so zapisali: Do prenosa virusa najpogosteje kapljično: okuženi človek kašlja ali kiha, drobne kapljice pa nekdo drug vdihne. Virus se prenaša tudi po zraku ter, kot kažejo zadnje ugotovitve, v telo vstopa skozi oči. Tesni stik z nekom okuženim torej izjemno poveča tveganje. Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni se prenos iz okuženega (tudi, če nima znakov bolezni) na zdravega največkrat zgodi na razdalji dveh metrov ali manj.
Prenos preko okuženih površin
Na splošno obstaja nekaj močnih kemičnih dezinfekcijskih sredstev, ki lahko uničijo koronaviruse na površinah, pojasnjuje SZO. V to kategorijo na primer spadajo razkužila na osnovi belila in klora ter tudi alkohola. Vendar jih nikakor ne smemo uporabljati na koži.
SZO izpostavlja: »Klor in alkohol sta lahko koristna za razkuževanje površin, vendar ju je treba uporabiti v skladu z ustreznimi priporočili. Trenutno tudi še ni dokončno potrjeno širjenje okužbe preko okuženih površin: ko se človek dotakne predmeta, na katerem se nahaja virus, in se potem dotakne svojih ust, nosu ali oči. Vendar se zdi, da je tak prenos mogoč in da virus na površinah (torej izven gostitelja) preživi precej dlje, kot smo menili doslej.«
Hišni ljubljenčki in koronavirus
Koronavirus je na ljudi preskočil iz živali. Vendar trenutno ni dokazov, da bi se hišni ljubljenčki lahko okužili z njim.
Cepljenje pri koronavirusu ne pomaga
Če ste bili cepljeni proti gripi ali pljučnici, vas cepivo pred koronavirusom 2019-nCoV ne ščiti. Cepiva zoper zanj so v fazi razvoja in verjetno ne bodo razvita pravočasno, da bi z njimi zmanjšali trenutni izbruh. Raziskovalci si pomagajo tudi s podatki o povzročitelju SARS-a pred skoraj 20 leti. Znan je že tudi celotni genom virusa 2019-nCoV, podatki pa so brezplačno dostopni.
Izpiranje nosu ne ščiti pred okužbo
Ni dokazov, da redno izpiranje nosu s fiziološko raztopino ščiti ljudi pred okužbo z novim koronavirusom. Mit temelji na stari zgodbi, da si telo pri prehladu na ta način hitreje opomore. Hipoteza je, da se pod vplivom natrijevega klorida (soli ) tvori hipoklorna kislina, ki v nosu deluje dezinfekcijsko.
Enako velja za izpiranje ust . Nekatera tovrstna sredstva sicer lahko za nekaj minut iz ust odstranijo nekatere mikrobe. Kar nikakor ne pomeni, da ščitijo pred koronavirusom (pa tudi pred drugimi patogenimi mikrobi ne).
Kdo je najbolj ogrožen?
Tudi mladi in popolnoma zdravi ljudje lahko zbolijo, drži pa, da se starejši v virusom pogosteje težje spopadajo, pravijo strokovnjaki SZO. Najmlajši, ki je zbolel, je bil kitajski novorojenček. Okužbo s koronavirusom 2019-nCoV so mu potrdili zgolj 30 ur po rojstvu.
Bolj ogroženi so starejši ljudje in ljudje z že obstoječimi zdravstvenimi stanji: astma, diabetes, srčne bolezni… Pri njih je tveganje, da se bo razvila huda oblika bolezni, veliko večje. Zaščitni ukrepi – uporaba zaščitne maske in pogosto umivanje/razkuževanje rok ter drugi zaščitni ukrepi (na primer pri gripi), so še toliko bolj pomembni.
Antibiotiki ne pomagajo
Antibiotiki se ne smejo uporabljati kot sredstvo za preprečevanje in/ali zdravljenje virusnih okužb. Delujejo le proti bakterijskim okužbam. “Pri hospitalizaciji zaradi koronavirusa se lahko zgodi, da bolnik prejme antibiotike. S tem se želi preprečiti sočasna bakterijska okužba,« pravijo pri SZO. Posebnega zdravila za preprečevanje ali zdravljenje novega koronavirusa ni. Kar sploh ni redkost. Tudi koronavirusi, ki povzročajo navadni prehlad, nimajo zdravljenja. Oboleli morajo počakati, da bolezen mine sama.