Raziskava, v katero so zajeli bolnike iz treh ameriških terciarnih centrov, je pokazala, kako pomembno je zdravljenje kronične okužbe z virusom hepatitisa C. Izboljša ne samo stanja njihovih jeter, pač pa tudi zmanjša zbolevanje za sladkorno boleznijo.
Kronična okužba s hepatitisom C vodi v raka jeter
Približno 170 milijonov ljudi po svetu ima kronično okužbo z virusom hepatitisa C. Poleg posledic na jetrih, kot sta ciroza jeter ter hepatocelularni karcinom, je okužba povezana tudi drugimi stanji, ki vodijo do povečane obolevnosti in smrtnosti. Eno od takih je zmanjšanje občutljivosti telesnih celic na inzulin.
Antivirusni citokini in odpornost na inzulin
Virus hepatitisa C lahko vpliva na homeostazo glukoze na različne načine: razgradi receptorje za inzulin, zavira aktivnost inzulina, poveča sintezo glukoze in njeno sproščanje iz hepatocitov. Zaradi vnetja jeter se tvorijo protivnetni citokini, ki povečajo odpornost na inzulin v mišicah in visceralnem maščevju. Zato imajo bolniki s hepatitisom C večje tveganje za sladkorno bolezen ter posledično bolezni srca in ožilja. Dokazana je namreč neposredna povezava med odpornostjo telesnih celic na inzulin in aterosklerozo.
Ciroza jeter in hepatitis C
V raziskavo so zajeli 138 bolnikov, ki so bili v povprečju stari 58 let. 68,8 odstotkov jih je imelo cirozo jeter. Pri 68 odstotkih so potrdili tudi inzulinsko rezistenco. Bolnike z diagnosticirano sladkorno boleznijo so iz raziskave izključili. Biokemične in virološke podatke so zbrali na začetku zdravljenja z interferonom ter 12, 24 in 48 tednov po koncu zdravljenja.
Fibroscan pokazal bolj prizadeta jetra
Pri bolnikih so opravili tudi fibroscan jeter, in sicer na začetku zdravljenja ter 24 in 48 tednov po koncu terapije. Fibroscan je preiskava, pri kateri s posebnim ultrazvokom slikajo jetra in diagnosticirajo, v kakšnem stanju so. Gre za nebolečo preiskavo, ki v določenih primerih nadomesti biopsijo jeter. Izkazalo se je, da so imeli bolniki z inzulinsko rezistenco jetra v slabšem stanju.
Trajni virološki odziv
Po zdravljenju z interferonom se je stanje bolnikov izjemno popravilo, drastično se je zmanjšala tudi inzulinska rezistenca – padla je na 49 odstotkov (tudi pri bolnikih z že izraženo cirozo jeter). Indeks homeostaze je iz izhodiščne vrednosti 3 padel na 1,8. Pri 98 odstotkih bolnikov po zdravljenju z interferonom niso več zaznali prisotnosti virusa hepatitisa C. Vendar je pri bolnikih z visokim indeksom telesne mase odpornost telesnih celic na inzulin vztrajala tudi po zdravljenju.