Dosedanja ugotovljena dejstva kažejo, da jo pri okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 še najbolje odnesejo otroci. Tudi znaki okužbe se pri njih precej precej razlikujejo od tistih pri odraslih.
Značilni simptomi covid-19: kašelj, povišana telesna temperatura in kratka sapa (oziroma težko dihanje), so pri otrocih manj pogosti kot pri odraslih, navaja ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni. Naslanja se na raziskavo, v katero so zajeli več kot 12 tisoč odraslih in otrok, obolelih za covid-19. Med pediatričnimi bolniki (mlajšimi od 18 let), jih je imelo vsaj enega od simptomov 73 odstotkov, medtem, ko je bil ta delež pri odraslih (starih od 18 do 64 let) 93 odstotkov. Raziskavo je vodila epidemiologinja dr. Lucy A. McNamara, objavljena pa je bila 2. aprila letos.
Pri otrocih najpogostejša vročina, pri odraslih kašelj
Najpogostejši simptom pri otrocih s covid-19 je povišana telesna temperatura – ima jo 58 odstotkov zbolelih otrok. Dobra polovica jih kašlja (54 odstotkov), težave z dihanjem ima 13 odstotkov.
Pri odraslih s covid-19 je situacija zelo drugačna. Najpogostejši bolezenski znak je kašelj, ki je prisoten pri 81 odstotkih zbolelih. Sledi zvišana telesna temperatura – ima jo 71 odstotkov zbolelih, ter zasoplost in težave z dihanjem – ima jo 43 odstotkov zbolelih.
Tako pri otrocih kot pri odraslih sta bila glavobol in mialgija (bolečine v mišicah in sklepih) pogostejša kot zasoplost, prav tako boleče grlo pri otrocih, pravijo raziskovalci.
Podobne ugotovitve tudi na Kitajskem
“Naše ugotovitve so v veliki meri skladne s kitajskimi študijami o pediatričnih bolnikih s covid-1. Po njihovih podatkih ima vročino 41,5 odstotkov zbolelih, mlajših od 16 let, kašelj pa je prisoten pri 48,5 odstotkih,” pojasnjuje McNamara.
Izpostavlja, da je bila analiza opravljena na majhnem vzorcu: 2572 otrok in 10944 odraslih. Podatki o simptomih so bili na voljo le za 291 otrok, kar v deležu predstavlja zgolj 11 odstotkov. Raziskovalci opozarjajo tudi, da bo, “ker se število zbolelih za covid-19 še naprej povečuje, potrebno prilagoditi strategije nadzora nad epidemijo ter zagotoviti zbiranje epidemioloških podatkov na način, ki ne bo dodatno obremenil zdravstva.”