Avtor: M.S.
Mikrobi, ki naseljujejo črevesje, niso pomembni samo za dobro delovanje imunskega sistema, pač pa, kot kažejo zadnje ugotovitve, pomembno vplivajo tudi na delovanje najpomembnejšega organa v našem telesu – možganov.
Kako pomembna je torej vloga črevesne mikrobiote pri duševnem zdravju in ali bakterije, ki naseljujejo črevesje, res določajo naše obnašanje in miselne sposobnosti ter vplivajo na nastanek duševnih bolezni?
Večje, kot je vnetje, hujša je depresija
Raziskovalci že dve desetletji utemeljujejo modele, po katerih je vnetje zelo pomemben, včasih celo ključni dejavnik za razvoj duševnih bolezni, kot so depresija, bipolarna motnja in shizofrenija. Večina raziskav je bila osredotočena na iskanje vnetnih markerjev, ki bi potrdili ali ovrgli imunski stres pri bolnikih z duševnimi boleznimi, pri katerih zdravila ne učinkujejo. Izkazuje se, tako pri živalih kot pri ljudeh, da večje kot je sistemsko vnetje, hujša je depresija in da protivnetna zdravila lahko proces obrnejo.
“Zdrava prehrana sistemsko vnetje zmanjša za 38 odstotkov”
Skrb za zdravo črevesno mikrobioto postaja orodje za preprečevanje duševnih bolezni. Smo torej na pragu nove »svetovne epidemije dietiranja«, tokrat za možgane?
Črevesne bakterije tvorijo občutljiv ekosistem
Če teorija o vnetju kot povzročitelju duševnih bolezni drži, je razmišljanje o tem, kako modificirati vnetja stanja v telesu, na mestu, odgovor pa na dlani: tako, da vplivamo na sestavo črevesne mikrobiote. Črevesje je »ohišje« našega imunskega sistema, mikroogranizmi, ki ga naselijo predvsem v zgodnjem otroštvu (med porodom, ob dojenju, pri neposredni izpostavljenosti mikrobom v okolju), pa tvorijo bogat ekosistem, ki vpliva na delovanje celotnega telesa.
“Vnetje je vpleteno v depresijo, shizofrenijo in bipolarno motnjo.”
Vseh mikroorganizmov v črevesju je desetkrat več kot telesnih celic. Posledica dlje trajajočega porušenega ravnovesja med njimi (ko »dobre« bakterije izgubijo nadzor nad »slabimi« – ki tudi opravljajo svojo vlogo in so nujno potrebne) so oksidativni stres, mikro vnetja, okvare mitohondrijev. Glavni povzročitelji »sesutja« črevesne mikrobiote so zdravila, določena hranila (beli sladkor, gluten…), herbicidi, hormonskim motilci, stresu, okužbe.
Živali pod vplivom laktobacilov spremenile obnašanje
Os črevesje – imunski sistem – možgani je za duševno zdravje izjemno pomembna. Dobro raziskana povezava med črevesnimi bakterijami in depresijo kaže, da večja kot je koncentracija lipopolisaharidov v krvi, hujša je manifestacija depresije, motnje v ekosistemu črevesja pa pri tem igrajo pomembno vlogo.
“Laktobacili in bifidobakterije zmanjšajo aksioznost pri živalih”
Raziskave na živalih so pokazale, da so slednje po izpostavljenosti določenim sevom bifidobakterij in laktobacilov spremenile svoje vedenje. S placebom nadzorovane raziskave pri ljudeh pa potrjujejo, da so anksioznost, kronična utrujenost in depresija bolj prisotne pri ljudeh s sindromom razdražljivega črevesja.
Na sestavo črevesne mikrobiote vplivamo sami
Dobra novica je, da na sestavo črevesne mikrobiote (skupka vseh mikroogranizmov, ki naseljujejo črevesje) lahko vplivamo sami.
Ko so testne osebe iz prehrane z obilo predelanih živil, industrijske hrane, belega sladkorja in glutena prešle na »klasično« zdravo prehrano z obiljem svežega sadja in zelenjave ter zdravih maščob, se jim je po enem mesecu raven lipopolisaharidov v krvi znižala za 38 odstotkov.
Sorodne vsebine:
