Raziskavo je vodil Inštitut za nutricionistiko, pri njej pa so sodelovali še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Visoka šola za storitve in UKC Ljubljana, financirala pa sta jo Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Ugotovitve potrjujejo, da bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D v jesensko-zimskem obdobju za prebivalce Slovenije treba sprejeti ukrepe za njegovo nadomeščanje. To bo še posebej pomembno za nekatere skupine prebivalstva, ki so lahko z vidika nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D bolj ogrožene.
Izrazito pomanjkanje od novembra do aprila
Osnovne potrebe po vitaminu D med poletjem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu med 10. in 16. uro, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, in je zato v tem času potreben zadosten prehranski vnos. »V okviru raziskave Nutrihealth smo ugotovili velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom pa jih kar 80% ni bilo zadostno preskrbljenih s tem vitaminom,« pojasnjuje izr. prof. dr. Katja Žmitek iz Inštituta za nutricionistiko in vodja projekta.
Ocenili običajni dnevni vnos z živili
Medtem ko so raziskave na manjših skupinah prebivalcev ter podatki iz drugih držav nakazovali na nizke prehranske vnose vitamina D z običajno prehrano, tega vprašanja doslej v Sloveniji ni naslovila nobena nacionalno reprezentativna raziskava. Izziva so se lotili na Inštitutu za nutrcionistiko. Uporabili so podatke, zbrane v nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu. Zajeli so nacionalno reprezentativni vzorec mladostnikov, odraslih in starejših odraslih prebivalcev – skupaj 1248 oseb, starih med 10 in 74 let. Prehranski vnos vitamina D je bil ocenjen s standardno metodo, z upoštevanjem pogostosti uživanja izbranih živil, in dnevnikov uživanja skupin živil. Z upoštevanjem sestave živil in uporabo najsodobnejših statističnih metod smo lahko ocenili običajni dnevni vnos vitamina D z živili. V raziskavi niso upoštevali dodajanja vitamina D z zdravili in prehranskimi dopolnili.
Najpomembnejši prehranski viri vitamina D pri nas
V raziskavi so bili identificirani tudi najpomembnejši prehranski viri vitamina D. Doc. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »V raziskavi smo z upoštevanjem običajnih prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije ugotovili, da najpomembnejše prehranske vire vitamina D predstavljajo živila živalskega izvora, še posebej ribe in jajca. Ključen problem pa je, da vitamin D v večjih količinah vsebujejo živila, ki so redko v naši prehrani (npr. ribe severnih morij, ribje olje), zaradi česar skupni prehranski vnosi z živili ne pokrijejo predvidenih potreb v jesensko-zimskem času. V naši raziskavi ni bilo skoraj nikogar, ki bi s prehrano zaužil priporočeno količino vitamina D, zato bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D treba pretehtati ukrepe za njegovo nadomeščanje, s poudarkom na največji zaščiti ogroženih populacijskih skupin.«
Povprečni dnevni vnos manj kot 3 mikrograme
Glede na v Sloveniji uveljavljena priporočila, je v odsotnosti biosinteze vitamina D pod vplivom sončnih žarkov priporočen dnevni prehranski vnos vsaj 20 µg vitamina D. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Zaskrbljujoča ugotovitev raziskave je, da prebivalci Slovenije z običajno prehrano zaužijemo bistveno manj vitamina D, kot ga v odsotnosti endogene biosinteze potrebujemo za normalno delovanje telesnih funkcij. Povprečni dnevni vnos je bil manj kot 3 mikrograme vitamina D. Najnižji je bil pri starejših odraslih (2,5 µg), le malenkost višji pa pri mladostnikih (2,7 µg) in odraslih (2,9 µg). V vseh treh starostnih skupinah so imele ženske značilno nižji prehranski vnos vitamina D, največje razlike smo opazili pri odraslih prebivalcih.«
Nacionalne smernice nujno potrebne, napovedane za 2022
Na pobudo Ministrstva za zdravje je bila v Sloveniji že pred časom vzpostavljena Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic oz. priporočil za preskrbo z vitaminom D, ki jo sestavljajo strokovnjaki različnih vej medicine kot tudi prehranski strokovnjaki. Naloga skupine je na osnovi dejstev, ki izhajajo iz opravljenih raziskav, ki jih sofinanciramo na ministrstvu in drugih dostopnih podatkov iz literature pripraviti priporočila za ukrepanje.
Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, vodja skupine: »Načrtujemo, da bomo nacionalne smernice lahko predstavili leta 2022, kar bo političnim odločevalcem olajšalo nadaljnje ukrepe za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D. Še posebej skrbno obravnavamo nekatere ogrožene skupine. Posebej veliko tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D je pri prebivalcih domov za starejše občane in vseh tistih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih.»
Vitamin D in covid-19
Na to področje je posegla tudi pandemija covid-19, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti – omogoča imunskim celicam v naših sluznicah, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive. Na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D le-tega primanjkovalo.
»Zaradi pandemije smo se nekateri člani skupine in zunanji strokovnjaki vključili v aktivnosti za zaščito najbolj ogroženih skupin. Med drugim smo predlagali novo indikacijo za predpisovanje vitamina D na recept, da bi izboljšali doslej zelo slabo preskrbljenost in tako pri prebivalcih domov za starejše občane zmanjšali tveganja za padce, zlome, okužbe in mišično šibkost. Pobuda je bila dobro sprejeta, tako da je sedaj na stroške zdravstvenega zavarovanja možno nadomeščanje vitamina D omogočiti osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Gre za pomemben korak naprej. Da bi zaščitili tudi ostale prebivalce, pa bodo potrebni še dodatni ukrepi,» pojasnjuje Pfeifer.
Previdnost pri izbiri, višja cena ni garancija kakovosti
Z odmerki vitamina D ne gre pretiravati. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko izpostavlja: »Prejšnjo zimo smo zaznali bistveno povečanje uporabe farmacevtskih pripravkov z vitaminom D – decembra lani je takšne izdelke uživalo 56% odraslih. Najpogostejši dnevni odmerek je bil 25 µg vitamina D (1000 IU), nekateri pa so poročali tudi o bistveno višjih odmerkih, ki lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje. Glede tega moramo opozoriti, da je še varen dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg. V lani izvedeni raziskavi je 13% uporabnikov vitamina D poročalo, da ga dodajajo v obliki zdravil, kar 87% pa ga je dodajalo v obliki prehranskih dopolnil.»
Preverili tudi ponudnike vitamina D
Raziskovalna ekipa je preverila tudi, kako se vsebnost vitamina D ujema z deklariranimi vsebnostmi na prehranskih dopolnilih. V vzorčenje so zajeli 24 najpogosteje uporabljanih izdelkov in pri večini ugotovili ustrezno količino vitamina D. So Našli pa so tudi posamezne izdelke s prenizko ali previsoko vsebnostjo vitamina D, o čemer so obvestili inšpekcijske službe in proizvajalce. Pravst pojasnjuje, da »rezultati za večino analiziranih izdelkov kažejo na razmeroma dobro skladnost s podatki iz označbe, vendar pa je potrebno opozoriti, da je raziskava zajela le izdelke z največjimi tržnimi deleži, zato rezultatov ni mogoče posploševati na vsa dostopna prehranska dopolnila. Na trgu je na ducate izdelkov, ki jih nismo analizirali.«
Na Inštitutu za nutricionistiko so še dodali, da višja cena ni bila garancija za višjo kakovost. Izpostavili so še problem, da brez laboratorijske analize potrošnik nima vpogleda v kakovost izdelka, zato se zavzemajo za vzpostavitev sheme rednega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, v katero bi se lahko prostovoljno vključili proizvajalci izdelkov. Kot alternativno možnost pa predlagajo še zelo okrepljen nadzor inšpekcijskih služb, ki pa žal ne zajame mnogih izdelkov v tujih spletnih prodajalnah.
Povezavo do izvirne objave raziskave v celoti najdete TUKAJ.
