Biti otrok dandanes ni lahko. Biti starš tudi ne. Brez vsaj enega živila v privlačni embalaži, ki ga je skrbno oglaševanja zasidralo v otrokove možgane, odhoda iz trgovine skorajda ni.
»Čeprav se otroška debelost pri nas – predvsem po zaslugi preventivnih programov, ki potekajo že desetletja, umirja, naši otroci ne postajajo krepkejši in bolj zdravi.»
Še vedno se naši otroci glede telesnih zmogljivosti (gibljivost, motorika, moč) z lahkoto kosajo z vrstniki po svetu (in jih nadvladajo), s svojimi predhodniki doma pa ne. Domnevno predvsem zato, ker premalo časa preživijo zunaj, v nestrukturiranem druženju z vrstniki. Slednje je še pred nekaj desetletji zapolnjevalo 4 do 5 ur otroškega časa na dan, danes le uro do dve, pogosto celo nič. Ni pa to edini vzrok. Na zdravje otrok in njihove telesne in umske sposobnosti še kako vpliva tudi prehrana.
Prehrana v otroštvu ključna za prehrano v odraslosti
Nezdravo prehranjevanje je še vedno eden izmed večjih problemov, ki močno vpliva na zdravje prebivalstva. Še posebej ranljiva in izpostavljena populacijska skupina so otroci, saj je dokazano, da prehrana v otroštvu zaznamuje tudi prehranske navade v odrasli dobi. Že v otroštvu se namreč izoblikujejo ne le močne preference do okusov, temveč tudi do blagovnih znamk. Prav otroci so pogosto tarča zelo dovršenih marketinških pristopov pri oglaševanju in predstavljanju živil.
Privlačna embalaža, manj kakovostna vsebina
Da bi ugotovili, kakšna je prehranska kakovost živil z otrokom privlačno embalažo, so v okviru državnega raziskovalnega projekta »Sladkor v prehrani« na Inštitutu za nutricionistiko pregledali preko 10.000 prehranskih izdelkov iz slovenskega tržišča. Ugotovili so, da ima velika večina živil, ki na embalaži prikazujejo otrokom privlačne elemente, pogosto izrazito manj ugodno hranilno sestavo. Največkrat so se tovrstni elementi pojavljali na žitih za zajtrk, sladkarijah in sladoledih. Gre za otrokom zanimive elemente, kot so različne risane figure, junaki, ki jih otroci poznajo iz risank in filmov, žive barve, otroška pisava…
»Že v otroštvu se namreč izoblikujejo ne le močne preference do okusov, temveč tudi do blagovnih znamk.»
Otroci jedo z očmi
Študije so pokazale, da želje otrok pogosto vplivajo tudi na nakupne odločitve staršev, torej proizvajalci s tovrstnim izpostavljanjem določenih izdelkov ciljajo tudi na to, da jih bodo odrasli raje kupili za svoje otroke. Dokazano je, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom z njim privlačnejšo embalažo, saj so mnenja, da so tovrstni izdelki okusnejši in bolj zabavni od ostalih. Dolgoročno ima takšno predstavljanje živil lahko škodljive vplive, predvsem kadar gre za prehranske izdelke z manj ugodno hranilno sestavo. Med tovrstne izdelke sodijo živila z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli, ki naj jih otroci ne bi uživali pogosto oz. v večjih količinah.
Pregledali več kot deset tisoč izdelkov
Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Raziskavo smo izvedli na vzorcu živil, ki je obsegal preko 10 tisoč prehranskih izdelkov, ki so bili na voljo v slovenskih trgovinah v letu 2015. Otrokom privlačne grafične elemente na embalažah prehranskih izdelkov smo zasledili na dobrih 5 % izdelkov. Med takšne elemente smo uvrščali pojavljanje risanih in fantazijskih junakov, elementov živih barv in otroške pisave ter ostalih otrokom privlačnih motivov. Največkrat so se ti elementi pojavljali v skupinah živil žit za zajtrk, sledile so sladkarije ter sladoledi. Sestavo živil smo ovrednotili s pomočjo prehranskega profiliranja živil, orodja, ki nam omogoča razlikovanje med živili z bolj in manj ugodno hranilno sestavo. Profiliranje živil smo izvedli z upoštevanjem priporočil Svetovne zdravstvene organizacije.. »
» Zelo zaskrbljujoč je podatek, da smo za kar 93 % prehranskih izdelkov, na embalažah katerih smo našli otrokom privlačne elemente predstavljanja živil, ugotovili, da imajo manj ugodno hranilno sestavo. Pri živilih, na katerih na označbi ni bilo elementov predstavljanja otrokom, je bil delež živil z manj ugodno hranilno sestavo nižji, in sicer 73%.« (Živa Lavriša)
Proces promocije bi lahko obrnili
Uporaba otrokom privlačnih elementov bi bila lahko zelo uporabna tudi pri spodbujanju uživanja bolj zdravih živil pri otrocih. Rezultati raziskav namreč kažejo, da otroci raje izbirajo živila z njim privlačnimi elementi, ne glede na to, kakšna je njihova hranilna sestava, saj nimajo znanja, ki bi jim omogočalo prepoznavanje živil z manj ugodno hranilno sestavo.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Želimo si, da bi proizvajalci otrokom privlačne elemente uporabljali na embalažah živil z najbolj ugodno hranilno sestavo, in jih na ta način naredili zanimivejše za otroke. Nekaj takšnih primerov dobre prakse smo na tržišču že opazili, kar je vsekakor spodbudno, vendar pa bi takšnih praks moralo biti več. V splošnem stanje na tem področju lahko ocenjujemo kot problematično, zato je nujno spodbujanje živilske industrije h krepitvi spreminjanja sestave živil in izboljševanje hranilne sestave, ne zavajajočemu označevanju in oglaševanju, na drugi strani pa je pomembno tudi ozaveščanje potrošnikov. Na osnovi rezultatov raziskave lahko podamo splošno priporočilo, da naj bodo starši pri kupovanju živil še posebej pozorni, kadar le-ta na embalaži prikazujejo npr. junake iz risank ali druge otrokom privlačne elemente. Preverijo naj sestavine ter hranilno sestavo takšnih živil, pri čemer naj bodo še posebej pozorni, da vsebnost sladkorjev, soli in nasičenih maščob ne bo previsoka.«
»Starši naj bodo pri kupovanju živil še posebej pozorni, kadar le-ta na embalaži prikazujejo junake iz risank ali druge otrokom privlačne elemente.« (Igor Pravst)
Omeniti velja še, da je v Sloveniji oglaševanje živil otrokom že delno regulirano, vendar le za oglaševanje na televiziji. Rezultati raziskave nakazujejo, da bi bilo podobne omejitve primerno uporabljati širše, tudi za označevanje živil, pri čemer bi bilo najučinkovitejše, če bi bili ukrepi sprejeti harmonizirano na ravni celotne Evropske unije.
Podrobne rezultate raziskave najdete TUKAJ.
