V raziskavo je bilo vključenih 1.248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let. Pokazala je, da 44 % mladostnikov, 16 % odraslih in 19 % starejših pretirava z uživanjem sladkorja. Sladke pijače, sladkarije, mlečni izdelki so glavi vir vnosa prostih sladkorjev tako pri najstnikih kot pri odraslih. Raziskava je tudi pokazala, da so z vidika prekomernega uživanja prostih sladkorjev najbolj problematični otroci oz. mladostniki, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave.
Vnos prostih sladkorjev pokazatelj neuravnotežene prehrane
Neuravnotežena prehrana je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Gre za bolezni, ki so tako pri nas najpogostejši vzrok smrti, hkrati pa občutno znižujejo kakovost življenja v zrelih letih.
Prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Eden izmed pokazateljev neuravnotežene prehrane je tudi vnos prostih sladkorjev. Po definiciji med proste sladkorje uvrščamo tiste sladkorje, ki v živilih niso naravno prisotni, temveč jih je med proizvodnjo ali pripravo v hrano ali pijačo dodal proizvajalec, kuhar ali pa kar potrošnik sam. Poleg vseh vrst dodanih sladkorjev med proste sladkorje uvrščamo tudi sladkorne sirupe, med, pa tudi sadne sokove in koncentrate sadnih sokov. Sadne sokove in koncentrate sadnih sokov med proste sladkorje uvrščamo zato, ker je bil sladkor med proizvodnjo izdelka sproščen iz celičnih struktur, hkrati pa so bile med procesiranjem iz sadja odstranjene koristne vlaknine, ki upočasnjujejo presnovo in absorpcijo sladkorja v kri.«
Dnevni vnosprostih sladkorjev ne bi smel presegati 10% skupnega energijskega vnosa. Za dodatne pozitivne učinke na zdravje pa bi morali njihov vnos omejiti pod 5% skupnega vnosa energije. Za povprečno telesno aktivnega odraslega je to dve žlički belega sladkorja na dan
Polovica predpakiranih izdelkov vsebuje proste sladkorje
V raziskavi »Sladkor v prehrani« (skupni projekt Inštituta za nutricionistiko, NIJZ in UKC Ljubljana) so ugotovili, da kar polovica vseh predpakiranih izdelkov na našem tržišču vsebuje proste sladkorje. Največ prostih sladkorjev se proda s sladkimi pijačami ter čokolado in sladkarijami. Vendar pa je omenjena raziskava vključevala le predpakirana živila, ki jih najdemo na policah slovenskih živilskih trgovin in pri tem izpustila vsa nepredpakirana živila, ki jih kupimo v trgovini, pripravimo doma, zaužijemo v restavracijah… Za natančnejšo določitev prehranskega vnosa prostih sladkorjev so uporabili podatke, zbrane v nacionalni prehranski raziskavi Si.Menu.
Sladkor, debelost in sladkorna bolezen tip 2
Izkazalo se je, da mladostniki, stari med 10 in 17 let, s prostimi sladkorji v povprečju pokrijejo 10,1% dnevnega energijskega vnosa, kar presega priporočila SZO. Odrasli odrasli v povprečju zaužijejo manj prostih sladkorjev – približno 6% dnevnega energijskega vnosa. Ob upoštevanju strožjih priporočil (do 5% energijskega vnosa s prostimi sladkorji) ima previsok vnos prostih sladkorjev pri nas 87 % mladostnikov in 56 % odraslih. »Visoki prehranski vnosi prostega sladkorja na dolgi rok preko povečevanja telesne teže povečujejo tudi tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Po trenutnih podatkih imamo v Sloveniji približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo, velika večina ima sladkorno bolezen tipa 2. Preliminarni rezultati nove raziskave pa kažejo, da jih je še precej več, saj pri mnogih sladkorna bolezen še ni odkrita,« pojasnjuje doc. dr. Jelka Zaletel iz NIJZ.
Ključna prehranska osveščenost
Prav zato bodo ključne predvsem prehranska ozaveščenost, prepričanje in prehranske odločitve posameznikov. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Če želite narediti nekaj koristnega za svoje zdravje in zdravje svojih otrok, je potrebno čim bolj omejiti uživanje živil, ki predstavljajo glavne vire prostih sladkorjev – bodisi z manj pogostim uživanjem in manjšimi porcijami, bodisi z zamenljivimi živili, ki imajo ugodnejšo hranilno sestavo. Potrošniki imamo v trgovini vedno večjo izbiro različic živil, ki imajo bolj ugodno hranilno sestavo. Pri tem nam je v pomoč tudi brezplačna mobilna aplikacija #VešKajJeš, ki uporabnikom v treh korakih, v barvah semaforja, predstavi prehranski profil izbranega živila.« Aplikacija ima že preko 40.000 uporabnikov. Razvili pa so jo Inštitut za nutricionistiko, Institut Jožef Stefan ter Zveza potrošnikov Slovenije, financira pa jo Ministrstva za zdravje.
Podrobne rezultate raziskave najdete TUKAJ.
