Slovenski Nutris sodeloval v izjemni mednarodni študiji

Slovenska ekipa raziskovalcev Inštituta za nutricionistiko je v sodelovanju z Univerzo v Surreyu (Velika Britanija) raziskala, ali potrošniki sploh razlikujemo med trditvami, ki jih preberemo na embalaži. Ugotovitve so objavili v ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients.

Potrošniki običajno ne razlikujejo med prehransko in zdravstveno trditvijo. Foto: Bigstock

Inštitut za nutricionistiko Nutris je prispeval nov kamenček k bogatemu mozaiku slovenskih znanstvenih raziskav in objav v uglednih strokovnih publikacijah. Raziskava, ki so jo opravili, zna pomembno spremeniti ne samo percepcijo javnosti, pač pa tudi evropsko zakonodajo.

Zakonodaja razlikuje med prehranskimi trditvami, ki navajajo vsebnost določenih hranil v živilu (na primer vitaminov) ter zdravstvenimi trditvami, ki se navezujejo na učinek uživanja živila na zdravje. Pogoji za avtorizacijo zdravstvenih trditev so postavljeni zelo visoko, saj mora biti vpliv na zdravje dokazan z verodostojnimi močnimi znanstvenimi dokazi.

Z uporabo postopka večkratnega razvrščanja je mednarodna skupina raziskovalcev preverila, ali so potrošniki sposobni razlikovati med različnimi vrstami trditev, ki so opredeljene v zakonodaji. Študija je bila izvedena v petih državah EU, poleg Slovenije še v Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji in na Nizozemskem.

Rezultati kažejo, da potrošniki zavestno ne razlikujejo med prehransko in zdravstveno trditvijo, in da so njihova predhodna prepričanja o hranilih in njihovih vplivih na zdravje bistvena za interpretacijo in razumevanje trditev. Ko je hranilo za potrošnika poznano in pomembno, obstaja verjetnost, da le-ta nadgradi prehransko trditev v zdravstveno trditev enostavno zaradi svojega predhodnega znanja in prepričanja.

Prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Tipičen takšen primer je npr. v živilu vsebovan vitamin C, zaradi katerega potrošniki živilo dojemajo kot bolj zdravo, tudi če na označbi ni navedene zdravstvene trditve. Tovrstnih sklepanj zakonodaja ne predvideva, predstavljajo pa možnost za zavajanje potrošnika, kadar ima o sestavinah živil potrošnik napačno predhodno znanje oz. predstave. Še poseben problem pri tem predstavlja svetovni splet, ki omogoča nekritično objavo zavajajočih informacij, s katerimi je mogoče vplivati na potrošnikovo dojemanje živil in njihovih sestavin ter njihovega vliva na zdravje, posledično pa tudi na potrošnjo le-teh.«

Projekt so izvedli raziskovalci iz Slovenije (Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška Fakulteta Univerza v Ljubljani) v sodelovanju z inštitucijami iz Španije: Centro de Investigación y Tecnología Agroalimentaria de Aragón (CITA), Nemčije: Universität des Saarlandes in Velike Britanije: University of Oxford in University of Surrey.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj