Kakšno glasbo imamo ljudje najraje?

Kaj ima skupnega tradicionalna glasba kjerkoli po svetu in ali gre resnično za univerzalni jezik, ki ga razumemo vsi? Nove ugotovitve kažejo, da se nekateri vzorci melodij ponavljajo v vseh kulturah.

Abstraktnim užitkom, kot je glasba, posvetimo velik del našega časa, energije in denarja, čeprav niso evolucijsko nujne. Foto: Bigstock

Glasba se uvršča med največje človeške užitke. Dosledno uporablja sistem nagrajevanja, zadnje raziskave pa kažejo, da si z njo pomagamo pri razumevanje okolja. Glasba tudi manipulira z različnimi interaktivnimi vzorci v več časovnih okvirih. Ravnovesje obojega zmanjša negotovost in poveča prijetnost.

Glasba in ocenjevanje negotovosti

Abstraktnim užitkom, kot je glasba, posvetimo velik del našega časa, energije in denarja, čeprav niso evolucijsko nujne (kot na primer hrana ali zavetje). Kljub temu, da glasba manipulira z vzorci melodije in ritma, vešče izkorišča tudi naša pričakovanja. Glasba ima močne čustvene učinke, med poslušanjem se aktivirajo procesi učenja ter krepijo sposobnosti ocenjevana negotovosti (kar potem uporabimo v vsakdanjih situacijah).

Kakšno glasbo preferiramo ljudje?

Raziskovalci so preučili štiri kategorije tradicionalnih pesmi z namenom, da bi razumeli njihove univerzalne lastnosti. Osredotočili so se na uspavanke, plesno glasbo, glasbo za pomirjanje in ljubezenske pesmi. Razbili so jih na posamezne fragmente, ki so bili različno kompleksni in so imeli različno stopnjo predvidljivosti, potem pa prostovoljce prosili, naj ocenijo, koliko so jim všeč. Ugotovili so, da imamo ljudje najraje pesmi s srednjo stopnjo negotovosti in nepredvidljivosti.

Glasba in center za nagrajevanje

Znanost si že dolgo prizadeva ugotoviti, zakaj določene nenujne dejavnosti (na primer glasba), ljudem prinašajo toliko veselja. Prejšnje študije so poslušanje glasbe povezale z aktivacijo možganskih centrov, zadolženih za nagrajevanje, mehanizmi, po katerih so to zgodi, da so ostali neraziskani.

Matematični model za določitev parametrov

Da bi odgovorili na to vprašanje, so raziskovalci uporabili matematični model, s katerim so določili predvidljivost in negotovost posameznih glasbenih fragmentov in nato prosili prostovoljce, naj ocenijo, koliko so jim posamezne pesmi všeč. Pomagali so si z modelom informacijsko-teoretičnega slušnega pričakovanja, ki omogoča sistematično merjenje dveh ključnih parametrov glasbene zapletenosti: predvidljivost (stopnja informacijske vsebine) in negotovost (stopnja entropije).

Poskus razkril ponavljajoči se vzorec

V prvem poskusu so ocenili, kako predvidljivost in negotovost vplivata na glasbene preference pri 43 moških in ženskah, v drugem pa poskus ponovili na neodvisnem vzorcu 27 ljudi. Predvajali so jim uspavanke, plesno glasbo, glasbo za pomirjanje in ljubezenske pesmi. V vsaki skupini so izbrali sedem različnih skladb (iz različnih delov sveta), potem pa merili njihovo všečnost. Opazili so vzorec, ki se je pojavil povsod, ne glede na to, za kakšno vrsto pesmi je šlo.

Najbolj všečne srednje zahtevne in predvidljive melodije

Za najbolj všečno glasbo se je izkazala tista, ki je bila manj do srednje zahtevna in pri kateri so poslušalci do določene stopnje predvidevali, kaj bodo dobili. Potrdilo se je tudi (kar so sicer domnevali že dlje časa), da optimalna cona predvidljivosti in zahtevnosti poslušanje poveže z možganskim centrom za nagrajevanje. Taka glasba tudi bolj aktivira dele možganov, zadolžene za učenje.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj