Termin “gozdne kopeli” se je uveljavil v zadnjih letih, gre pa za to, da se zadržujemo v gozdu: sprehod, telovadba, tek, lahko pa tudi zgolj počivanje pod kakšnim drevesom. Vse našteto ima izjemno pozitivne vplive na naše zdravje.
Preživljanje časa v gozdovih je najprej postalo welness trend na Japonskem, potem pa še drugje po svetu. Novejše raziskave potrjujejo, da imajo gozdne kopeli številne fiziološke vplive na telo in celo spremenijo kemične procese v možganih.
Izpostavljanje telesa in uma atmosferi gozda
Gozdne kopeli – gre za prevod japonskega izraza “shinrin yoku” – seveda niso nova ideja. Ljudje že desetletja uživajo na sprehodih po gozdu. Leta 1982 je japonsko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo skovalo izraz “shinrin yoku” in ga opredelilo kot navezovanje neke vrste stika z gozdom in izpostavljanje telesa atmosferi gozda.
Po precej nejevere v znanstvenih krogih, češ da ga za lase privlečeno ezoteriko, so kasnejše raziskave pokazale, da vse skupaj resnično deluje. V zadnjih letih je “”shinrin yoku” predmet številnih raziskav, ugotovitve pa vedno znova presenečajo.
Glavna prednost, ki jo pripisujejo gozdnemu kopanju, je zmanjšanje ravni stresa. Kar pa ni edina korist. Pregledna študija iz leta 2017 je pokazala, da je „gozdna terapija nov in učinkovit ukrep za zmanjšanje stopnje depresije pri odraslih“. Nekaj raziskav je tudi potrdilo, da gozdno kopanje pomaga pri preprečevanju pljučnih in srčno-žilnih bolezni.
Sistematični pregled študij o kortizolu
Poleg gozdnega kopanja znanstveniki vse več pozornosti posvečajo psihološkim koristim bivanja okoli zelenih površin. Precej dokazov je, da vadba v naravnem okolju (v primerjavi z vadbo v zaprtih prostorih), izboljša duševno počutje. Zdi se, da je celoten vpliv narave na naše zdravje in počutje kompleksen, začne pa se že pred rojstvom.
Skupina italijanskih raziskovalcev se je odločila celostno raziskati vpliv gozdnega kopanja na stres. Svoje ugotovitve so objavili v International Journal of Biometeorology. Opravili so meta analizo ustreznih študij, pri čemer so se osredotočili na tiste, ki so preučevali kortizol kot biomarker za stres. Pregledali so 1.000 raziskav, za meta analizo so jih izbrali 22.
Kortizol je steroidni hormon, katerega proizvodnja se poveča v čas stresa. Lahko ga merimo v krvi, kar omogoča enostaven način ocenjevanja ravni psihološkega stresa kadarkoli in kjerkoli.
Revizija potrdila: Gozdne kopeli znižajo stresne hormone
Avtorji objave pojasnjujejo, da so za potrebe sistematične analize objavljenih raziskav gozdno kopanje opredelili kot “bivanje v gozdu, ki vključuje tako sprehajanje kot tudi preprosti počitek in zadrževanje v gozdu določeno količino časa.” Nekatere pregledane študije so kot kontrolno imele skupino, pri kateri preiskovanci niso počeli nič (so bili izolirani doma). Druge so gozdno kopanje primerjale z različnimi dejavnostmi, na primer hojo po urbanem območju.
Analiza je pokazala, da so vse študije razen dveh poročale o koristnosti gozdnega kopanja. Ravni kortizola so bile pri ljudeh, ki so ga bili deležni, znatno nižje kot v kontrolnih skupinah. Opazili so tudi pričakovani učinek shinrin jokuja – padec kortizola tik pred odhodom v gozd.
V eni od raziskav se je raven kortizola udeležencev znižala že, ko so jih raziskovalci obvestili, da bodo sodelovali pri gozdnem kopanju. Avtorji pojasnjujejo: „Gozdno kopanje velja za protistresno prakso in zdi se, da že načrtovanje obiska gozda vpliva na raven kortizola. Slednja začne upadati, še preden se z gozdom fizično povežemo. “
Gozd je vir belega šuma
Beli šum, nekateri ga imenujejo tudi beli hrup, je v naravi nekaj posebnega. Razlikuje se od vseh ostalih zvokov in tudi od tišine. Značilen je na primer v gozdu, ko listi zaplapolajo v vetru. Na telo deluje izrazito pozitivno, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Basel. Ne samo, da prežene nespečnost, povzroči tudi izboljšanje sluha: slišanje posameznih tonov postane natančnejše.
