Za sladkorno bolezen tip 2 – ima jo 90 odstotkov diabetikov, je značilno, da krvni sladkor narašča počasi. Proces lahko traja leta, oboleli pa sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen, saj ne čuti nobenih težav. Ocenjuje se, da ima sladkorno bolezen tip 2 med 40 in 80 tisoč Slovencev.
Previsoka raven glukoze v krvi poškoduje žile, ki prehranjujejo organe. Kronični zapleti sladkorne bolezni so slepota, odpoved ledvic, amputacije udov, možganska kapi in miokardni infarkt. Najpomembnejši dejavnik tveganja je nezdrav način življenja – prekomerna telesna teža in telesna neaktivnost.
Dnevna nihanja kortizola in diabetes
Nova študija , ki sta jo skupaj izvedla Medicinski center Wexner na Univerzi Ohio in Medicinska fakulteta Univerze Ohio prinaša nova spoznanja o diabetesu. Dokumentira jasno povezavo med stresnim hormonom kortizolom in višjimi ravnmi sladkorja v krvi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Študija je bila pred kratkim objavljena v spletni izdaji medicinske revije Psychoneuroendocrinology .”Pri zdravih ljudeh kortizol ves dan naravno niha: zjutraj naraste in ponoči upade, spremembe pa se dogajajo tudi čez dan,” je povedal dr. Joshua J. Joseph, endokrinolog iz Centra za sladkorno bolezen in presnovo Medicinskega centra Wexner, ki je vodil študijo. “Pri sladkornih bolnikih so nihanja manjša. Opazili smo, da je pri tistih, ki imajo najbolj stabilno raven kortizola čez dan, raven glukoze v krvi višja.”
Vaje čuječnosti za obvladovanje stresa
Prejšnje raziskave so tudi pokazale, da sta stres in depresija glavna vzroka za konstantno povišano raven kortizola. Zaradi tega je veliko težje nadzorovati krvni sladkor in obvladovati bolezen. Zato je za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 tako pomembno, da najdejo načine za zmanjšanje stresa. “Eden do načinov, ki ga prav zdaj testiramo v klinični študiji, so vaje čuječnosti. Zanima nas, ali lahko vplivajo na krvni sladkor pri bolnikih z diabetesom tipa 2. Ni pa to edina učinkovita oblika lajšanja stresa. Pomembno je,da bolniki najdejo nekaj, v čemer uživajo, in poskrbijo, da to postane del njihove vsakdanje rutine,” pravi Joseph.
Vpliv na bolezni srca in ožilja
Neposredno povezavo med kortizolom in glukozo v krvi so opazili le pri tistih s sladkorno boleznijo. Joseph in ekipa domnevajo, da ima stresni hormon kortizol pomembno vlogo pri preprečevanju diabetesa: “Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 pozna pomen rednega gibanja, zdrave prehrane in dovolj počitka. Lajšanje stresa pa je pogosto pozabljena sestavina zdravljenja diabetesa.” Raziskujejo tudi vpliv kortizola na bolezni srca in ožilja.
Stres spremeni tudi možgane
Nove ugotovitve, objavljene v Journal of Neuroscience, pa kažejo, da stres spremeni strukturo možganov, kar povzroči trajne spremembe v človekovem vedenju. Podatki za Slovenijo kažejo, da je dnevno pod stresom polovica odraslih in četrtina otrok. Stres je tudi glavni vzrok za polovico izostankov iz dela. Med vzroki za kronični stres pri odraslih prevladujejo preobremenjenost, izguba nadzora nad življenjem, strah pred prihodnostjo, dogodki v družini (bolezen, izguba bližnjega…).
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
