Na njej so predstavniki strokovnih ustanov, delodajalskih organizacij in pristojnih ministrstev opozorili na pomen preventivnih ukrepov pred širjenjem covid-19 v delovnem okolju. Ustrezna ozaveščenost in zaščita zaposlenih ter njihovih družin sta poleg zagotavljanja strokovne podpore pri izvajanju ukrepov ključni za nemoteno delovanje gospodarskih družb in javnih ustanov.
Strokovna podpora pri načrtovanju in izvajanju ukrepov
Kot je izpostavila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica KIMDPŠ, je prisotna pandemija s svojimi posledicami močno zarezala v različne vidike naših življenj in se med drugim dotaknila posameznika individualno in znotraj njegovega delovnega okolja. Po njenih besedah se kar 10 % delavcev, ki so se znašli v novih, nezavidljivih razmerah, že spoprijema s posttravmatsko stresno motnjo. Obenem je dodala, da je, zahvaljujoč dobri organiziranosti, nemotenemu informiranju in ozaveščanju zaposlenih ter jasnim in utemeljenim smernicam delodajalcev v tistih podjetjih, ki so celotno situacijo vzela resno in do zaposlenih razvila odgovoren odnos, tovrstnih neželenih primerov tudi manj. Kot ključno pri načrtovanju in izvajanju ukrepov v delovnem okolju je poudarila potrebo po sodelovanju delodajalcev z izvajalci medicine dela in s strokovnimi delavci za varnost pri delu. Ti namreč dobro poznajo specifična delovna okolja in lahko predlagajo optimalne rešitve. Okrepljeni ukrepi v delovnih organizacijah so nujni tudi zato, ker je bolniška odsotnost v jesenskih in zimskih mesecih že v običajnih sezonah zaradi različnih respiratornih obolenj povečana, ob morebitnem širjenju okužb z novim koronavirusom pa bi lahko še bistveno bolj narasla.
Nove okužbe zaradi stikov na delovnih mestih
Na razmeroma slabo stanje, gledano z vidika epidemiološke slike in z vsakodnevnimi novimi primeri okuženih, tik pred vstopom v hladnejši del leta, je opozorila tudi vodja strokovne posvetovalne skupine za covid-19 prof. dr. Bojana Beović. Kot je povedala, so po podatkih epidemiologov manjši primeri izbruhov okužb povezani z druženji in s stiki na delovnih mestih, pri čemer je delež populacije v delovnih okoljih zelo heterogen, bolj kot v okviru šol, vrtcev in drugih javnoizobraževalnih ustanov. Po njenih besedah je treba ukrepati hitro in učinkovito, saj se vračanje z dopustov na območjih s slabšo epidemiološko sliko ob neupoštevanju zaščitnih ukrepov že kaže v povečanem številu okužb.
Izkušnje s področja gospodarstva in podjetij
Medtem ko so se delodajalci ob spomladanski razglasitvi epidemije spoprijemali s pomanjkanjem informacij glede ustreznih zaščitnih ukrepov, je danes situacija na tem področju povsem drugačna. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sonja Šmuc je poudarila, da se je stroka nemudoma spoprijela z resnostjo okoliščin, se učinkovito organizirala ter zagotovila potrebna priporočila in smernice. Njihove izkušnje so zato pozitivne, tudi vodstva podjetij so ravnala kompetentno in poskrbela za ustrezno zaščito zaposlenih. Kot je še dodala, se bodo tudi naprej iskali smotrni in racionalni ukrepi, naklonjeni čim bolj nemotenemu opravljanju delovnih procesov. Obenem je poudarila, da je treba pred novim valom okužb ukrepe v delovnih okoljih še okrepiti, saj si slovensko gospodarstvo vnovičnega omejevanja poslovanja ne more privoščiti. Poleg zdravstvene krize in nedopustnega podaljševanja čakalnih dob ter celo neoskrbe v nekaterih zdravstvenih domovih sta v Sloveniji nastopili še gospodarska in socialna kriza. Tako kot drugod po Evropi smo tudi pri nas zdrsnili v recesijo, konkurenčnost držav pa se bo pokazala glede na uspešno reševanje dane situacije. Po njenih besedah je negotovosti na vseh področjih še vedno veliko, čeprav se optimizem v gospodarstvu počasi le prebuja, tudi 4-mesečni indeks gospodarske klime raste. Njenemu mnenju se je pridružil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki je pohvalil dozdajšnje sodelovanje s stroko in ukrepe vlade za omilitev posledic epidemije.
Realna slika naraščanja števila okužb
Ob precejšnjem naraščanju števila okužb v prvih septembrskih dneh je Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, opozoril, da je povečano širjenje okužb s covid-19 trenutno navzoče v številnih evropskih državah, pri čemer Slovenija ni izjema. Kumulativa po njegovih besedah žal raste, precej primerov v zadnjem času je bilo vnesenih ali pa so okužbo potrdili pri ljudeh v karanteni. Največ vnosov je bilo po zadnjih podatkih iz Hrvaške, sledita ji Bosna in Hercegovina ter Srbija, glede na panožno razporeditev okužb pa je teh največ med zaposlenimi v gradbeništvu in železniškem prometu. Krek je obenem izpostavil, da so med najranljivejšimi skupinami s povečanim tveganjem za okužbo zaposleni v domovih za starejše in zdravstvu, izobraževanju ter v trgovini.
Brez maske nikamor
Kako resna je situacija, je Milan Krek ponazoril z nujnostjo uporabe maske, ki je postala sestavni del posameznikove opreme. Na tesne stike, objemanje, poljubljanje in rokovanje moramo za zdaj pozabiti; ključen je trezen odnos do okoliščin, kajti virus lahko po njegovem mnenju zaustavimo le ljudje s primernim obnašanjem: »Ne gre več za vprašanje, kaj bo država naredila za nas, ampak kaj bomo mi storili zanjo,« je parafraziral ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Prav tako je kot zelo resen dejavnik izpostavil nevarnost zastoja informacij, kajti oboleli pogosto ne želijo posredovati natančnejših podatkov, kje so bili oz. v katerih krogih so se vrteli, preden je nastopila okužba.
Reorganizacija dela
Glavni namen reorganizacije dela je preprečevanje tesnih stikov in vzdrževanje ustrezne distance med zaposlenimi in strankami, kamor po priporočilih stroke sodijo številni ukrepi – od higiene delovnega mesta in osebne higiene, preprečevanja vstopa v podjetje osebam z znaki prehladnega obolenja, preprečevanja gneče na vhodu v podjetje, izogibanja, da bi z istim izdelkom rokovalo več ljudi, uvedbe dodatne delovne izmene do prerazporeditve delovnih miz itn.
Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Tina Bregant je poudarila, da so delodajalci pomembni povezovalni člen pri preprečevanju širjenja okužb, vendar pa je pri načrtovanju ukrepov nujna angažiranost zaposlenih in njihovih predstavnikov. To je še posebej pomembno pri uvajanju večjih sprememb v celotni organizaciji dela. Kot je poudarila, bodo ukrepi uspešni in učinkoviti, le če se bomo vsi zavedali, da z njihovim upoštevanjem ne ščitimo le samih sebe, ampak tudi druge okrog nas, kar navsezadnje najnazorneje predstavlja dosledna nošnja maske.
Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je poudarila vlogo strokovnih delavcev za varnost pri delu, načrtovanju in izvajanju ukrepov proti novemu koronavirusu. To še zlasti velja pri določitvi ocene tveganja, ki jo je delodajalec dolžen izpolniti, skupaj z akcijskim načrtom, pri čemer je ključnega pomena sodelovanje z izvajalci medicine dela. Za uspešnost načrtovanih ukrepov je po njenih besedah prednostno tudi učinkovito informiranje in izobraževanje zaposlenih, ki v prvi vrsti pomenita pot do zmanjšanja nepotrebnega strahu, ki najpogosteje izvira iz nezadovoljive ozaveščenosti. Kot je še poudarila, je znotraj delovnih okolij treba konstantno izvajati pregled poslovanja, da bi se lahko tako v vsakem trenutku konkretiziralo, če so predpisane smernice tudi v resnici upoštevane oz. jih zaposleni razumejo: »Pri covid-19 smo lahko še bolj kot pri drugih tveganjih spoznali, da bolj zdravo in varno delovno okolje ne omogoča le dobrega počutja, ampak lahko tudi rešuje življenja.«
Na novinarski konferenci so bili predstavljeni tudi različni viri informacij in priporočil za delovne organizacije, ki nudijo strokovno podporo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov proti covid-19. KIMDPŠ vzpostavlja tudi informacijsko točko za specialiste medicine dela, prometa in športa ter inženirje varnosti pri delu, če bi se morebiti znašli v negotovosti, kako ravnati v danih okoliščinah. Omenjena informacijska točka je dostopna po e-pošti: [email protected] in telefonu: 01 522 26 92. Vsi odgovori bodo objavljeni na spletni strani http://www.cilizadelo.si.
