Strokovna skupina, pristojna za covid predlaga, da se takoj uvede obvezno nošenje mask v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, domovih za starostnike in lekarnah, ter uvede delo od doma za starejše od 60 let, je na današnji tiskovni konferenci na NIJZ uvodoma povedal epidemiolog Mario Fafangel.
V poletnem valu covida bodo predvsem skušali pozvati (prepričati) starejše od 60 let in imunsko komprimitirane, da gredo po drugi poživitveni odmerek cepiva, s čimer se bo preprečilo hujši potek bolezni. Od septembra dalje bodo verjetno na razpolago tudi že cepiva zoper omikron, ki bodo v veliki meri preprečevala tako težji potek bolezni kot okužbo samo.
Poletni val covida: visoka prekuženost z omikronom
Za poletni val je značilno, da je prekuženost z omikronom (ki povzroča lažji potek covid-19) visoka, je pojasnil imunolog Alijz Ihan, in izpostavil, da omikron pogosteje kot prejšnje različice povzroča fenomene, ki jih poznamo kot dolgotrajni covid – bolniki imajo težave še po treh mesecih.
Razveseljiva je situacija pri otrocih, ki precej manj zbolevajo, kot so zbolevali v januarskem valu. Delež zbolelih otrok v poletnem valu covida je le 3 do 4 %. Pri njih okužba z omikronom v zelo majhnem deležu povzroča vnetni sindrom, je še povedal Ihan, in navedel skupini, ki jih trenutna koronavirusna različica najbolj ogroža: to so starejši od 60 let in imunsko kompromitirani.
Omikron ni zelo občutljiv na imunski odziv in okuži zgolj sluznico. Cepljenje s trenutno razpoložljivimi cepivi ne vpliva bistveno na prekuževanje, pač pa zagotovi, da ljudje ne zbolijo s težjim potekom covida, ki zahteva bolnišnično zdravljenje, je še pojasnil Ihan.
Raven kortizola v krvi bi lahko postala napovedni dejavnik za dolgotrajni covid. Raziskovalci univerze Yale so ugotovili, da imajo ljudje z dolgotrajnim covidom nižje ravni kortizola v krvi kot tisti, ki po preboletju covida niso imeli težav. Nizke ravni kortizola so sicer povezane tudi s sindromom kronične utrujenosti in drugimi podobnimi obolenji – na primer fobromialgijo. Ko so ljudem z dolgotrajnim covidom z zdravili povečali ravni kortizola, se je njihovo stanje izboljšalo. Raziskovalci so ugotovili tudi, da je sinteza kortizola pri ljudeh, ki trpijo zaradi dolgotrajnega covida, skoraj za polovico manjša kot pri tistih, ki teh težav nimajo. (posodobljeno 13. avgust 2022, vir: https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2022.08.09.22278592v1)
Izolacija nujni ukrep za izogibanje sekundarnim okužbam
Mateja Logar je spregovorila o testiranju, zdravljenju in izolacijah pri SARS-CoV-2 pozitivnih. Poudarila je, da je potrebno zagotoviti dostopnost testiranja v roku 24 ur od pojava prvih bolezenskih znakov, osnovni test pa ostaja HAT (hitri antigenski test). Študije kažejo, da je kužnost pri omikronu podobna, kot pri ostalih koronavirusnih različacah, zato se smernice gleda trajanja (samo)izolacije ne spreminjajo. Izolacija je ukrep, ki je nujen za izogibanje sekundarnim prenosom okužb. Za zdravljeje covida z zdravili je na voljo remdesvir, ki se uporablja pri tistih, ki imajo tveganje za hud potek bolezni. Prihaja pa tudi novo zdravilo: fakslovit, je še pojasnila Logarjeva.
Vse bolnišnice s covid oddelki
Po novem bodo vse bolnišnice odprte tudi za kovid bolnike. V ta namen bo na razpolago 10 odstotkov postelj, organizacija dela pa je prepuščena vodstvom bolnišnic. Trenutno se v 15 slovenskih bolnišnicah zdravi več kot 300 SARS-CoV-2 pozitivnih, od tega jih tri četrtine nima covida kot osnovne bolezni, zaradi katere so bili hospitalizirani, je pojasnil Matjaž Jereb. Pritisk na zdravstveni sistem je po njegovem mnenju še vedno velik, poletni val pa naj bi pri nas dosegel vrh sredi avgusta.
