Številne izgube, ki jih doživljamo zdaj, so tako imenovane dvoumne izgube, saj nimajo jasne opredelitve. Zaradi te nejasnosti je težko spremeniti pogled in živeti enako kot prej. Z razvojem epidemije smo se ljudje morali soočiti z vrsto izgub: izgubo občutka varnosti, socialnih povezav in osebnih svoboščin, delovnih mest in finančne varnosti. Tudi v prihodnosti bomo doživljali nove izgube, ki jih še ne moremo predvideti. Govorimo o t.i. življenjskih izgubah, ki trajajo in gredo.
Ljudje v času epidemije nismo obupani le zaradi tega kar nam manjka, temveč kako se zaradi teh izgub počutimo v svoji koži. Vse skupaj se lahko čuti kot izguba identitete. Raziskave na primerih kažejo, da lahko izguba službe sproži obdobje dolgotrajnega žalovanja, ki se kaže kot tesnoba ali depresija. Ugotavlja se, da izguba službe sproži dolgotrajno žalost, ki je povezana z izgubo samozavesti.
Monika Drozg, magistrica zakonskih in družinskih študijev ter zakonska in družinska terapevtka (stažistka) bo na portalu revijazamojezdravje.si tedensko objavljala kolumne, pa tudi odgovarjala na vaša vprašanja. Spletna stran: Acinom.si. Pišite na [email protected], vprašanje bomo posredovali strokovnjakinji in na spletni strani tudi odgovorili.
Kaj lahko pričakujemo v izolaciji?
Ljudje, ki morajo ostati doma bodisi zaradi okužbe, izpostavljenosti ali zaradi možnosti aktivnega širjenja virusa COVID-19 v skupnosti, ostanejo brez svojih rutin vsaj 10 dni, kar je predvidena inkubacijska doba za virus.
Pogosti viri stresa v tej dobi vključujejo pomanjkanje pomembnih dejavnosti, senzorične dražljaje in družbeno angažiranost, finančna obremenitev zaradi nezmožnosti za delo in pomanjkanje dostopa do tipičnih strategij spoprijemanja s stresom, kot sta obisk fitnesa, sprehod v naravi ali obiskovanje verskih obredov.
Raziskave psihologov so pokazale, da lahko v obdobju socialne oddaljenosti, karantene ali izolacije doživite:
Strah in tesnoba– izhajata iz zaskrbljenosti zaradi svojega zdravja in zdravja družinskih članov. Običajno so prisotne tudi skrbi glede nabave hrane in osebnih zalog, odsotnosti z dela ali izpolnjevanja obveznosti kot je oskrba družinskega člana. Nekateri imajo lahko težave s spanjem ali osredotočanjem na vsakodnevne naloge.
Depresija in dolgčas- premor zaradi dela in drugih pomembnih dejavnosti prekine vaš vsakdan in lahko povzroči občutke žalosti ali slabe volje. Daljša obdobja, ki jih preživite doma, lahko povzročijo tudi občutek dolgočasja in osamljenosti.
Jeza, razočaranje ali razdražljivost- Izguba svobode in osebne svobode, povezana z izolacijo in karanteno, je pogosto lahko frustrirajoča. Prav tako lahko doživite jezo ali zamero do tistih, ki ne upoštevajo karantene ali izolacije ali če menite, da ste bili virusu izpostavljeni zaradi malomarnosti druge osebe.
Stigmatizacija- Če ste bolni ali ste bili izpostavljeni nekomu, ki ima COVID-19, boste morda občutili stigmatizacijo drugih, ki se bojijo, da bodo zboleli za boleznijo, če bodo komunicirali z vami.
Pomagajte si ubesediti občutke
Ljudje imamo pogosto nepojasnjene občutek tesnobe in žalosti. Pomagamo si lahko tako, da o tem govorimo ali pišemo. Pomislite kaj je tisto kar ste izgubili, kaj je izguba vse prinesla s sabo ter kaj in kako bi lahko storili, da bi nazaj pridobili zaupanje vase. Pri tem gre namreč za način pomoči, kako se spoprijemati z izgubami, ne glede na to, ali gre za delovno mesto, odnos ali lastno vrednost..
Poskusite voditi dnevnik v katerega zapisujte o svojih dogodkih, ter kakšna čustva vas spremljajo. Pišite o svoji izgubi in kaj točno ste izgubili. Poskusite se osredotočiti na svoje notranje občutke, ne zgolj na to kar je vidno. Pisanje nadaljujte s svojimi pozitivnimi osebnostnimi lastnosti, katere so tiste, ki vam bodo pomagale prebroditi to izgubo in katere so tiste, ki si jih želite izboljšati. Pišite tudi o preteklih izgubah, ter kako ste jih takrat prebrodili. Kot je pokazalo delo psihologa dr. Jamesa Pennebakerja na Univerzi v Teksasu v Austinu, pisanje o čustvenih pretresih lahko izboljša tako fizično kot duševno zdravje (Perspectives on Psychological Science, Vol. 13, No. 2, 2018).
Socialni stiki so najpomembnejši
Ugotovljeno je, da je socialna podpora ključnega pomena za izhod iz žalosti. V dobi kjer smo fizično oddaljeni od drugih in ko smo izolirani v svojih domovih stran od bližnjih, prihaja do okrnjenosti socialne podpore, ki podpira našo identiteto. Še zmeraj so tu socialna omrežja, telefon, pisma… Ni pomembno na kak način ohranjamo odnose, pomembno je, da jih imamo in da ohranjamo nam pomembno družabno mrežo.
Dr. Erika Felix, psihologinja z univerze v Kaliforniji v Santa Barbari, ki zdravi in preučuje preživele travme in nesreče poudarja pomen socialne podpore. Pomembno je, da smo nase in na naše bližnje pozorni tudi po koncu izoliranosti, saj se pri nekaterih ljudeh stres nadaljuje, dokler ne pridobijo vere vase.
Literatura:
Papa, A., et al. The Role of Loss in the Experience of Grief: The Case of Job Loss . Journal of Loss and Trauma, Vol. 18, No. 2, 2013.
Brooks, S.K., et al. The psychological impact of quarantine and how to reduce it: rapid review of the evidence. The Lancet, 2020 (https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30460-8/fulltext)
