V zadnjih desetletjih s strani tistih, ki naj bi varovali naše zdravje, več ali manj poslušamo zgolj prepovedi. Ne smete tega in onega, zmanjšajte vnos, zahtevamo, da popolnoma spremenite svoje navade… Vsak dekagram živil, ki niso na »pozitivni listi«, nas lahko skoraj pokoplje, vsak ekstra kozarec piva ali vina pa vodi v okvaro jeter. Čeprav so na primer za zelo patološke jetrne teste veliko bolj pogost vzrok kot razvade jemanje predpisanih zdravil.
Vino, sir in kognitivni upad
Trditi, da uživanje več vina in polnomastnega sira pripomore k boljšemu zdravju, se zdi družbeno izjemno neodgovorno. Vendar zadnje raziskave potrjujejo prav to. Spremembe prehrane v tej smeri pomagajo zmanjšati kognitivni upad, je ključna ugotovitev raziskave, ki so jo opravili na Univerzi Iowa. Objavili so jo v novembrski izdaji revije Journal of Alzheimer’s Disease.
Analizirali podatke iz baze Biobank
Študijo sta vodila dr. Auriel Willette, docentka za področje znanosti o živilih in prehrani ljudi, in Brandon Klinedinst, doktorski kandidat za nevroznanost iz oddelka za prehrano in prehrano na Univerzi Iowa. Raziskovalci so analizirali podatke za 1.787 starajočih se odraslih (starih od 46 do 77 let) iz obsežne biomedicinske baze podatkov Biobank. Slednja vsebuje genetske in druge zdravstvene informacije za več kot pol milijona ljudi. Dostopna je certificiranim raziskovalcem po vsem svetu, ki izvajajo vitalne raziskave najpogostejših in življenjsko nevarnih bolezni.
Test FIT kombinirali s prehranskim vprašalnikom
Udeleženci so v prvi fazi preko naprav na dotik opravili test FIT. Kasneje so ga ponovili še dvakrat – leta 2013 in in 2016. Gre za test, ki omogoča vpogled v posameznikovo sposobnost razmišljanja na licu mesta – torej tako, kot se slednja dogaja. Za potrebe raziskave so mu dodali vprašanja o prehranskih navadah: vnosu svežega in suhega sadja, surove zelenjave in solat, kuhane zelenjave, mastnih in pustih rib, predelanega mesa, perutnine, govedine, jagnjetine, svinjine, sira, kruha, žit, čaja in kave . Raziskovalce je zanimal tudi vnos alkohola: piva, žganih pijač, rdečega in belega vina.
Štiri najpomembnejše ugotovitve
Raziskava je prinesla zanimive in mestoma presenetljive ugotovitve, predvsem glede uživanja alkohola in nekaterih živil. Navajamo najbolj pomembne ugotovitve:
1. Sir se je izkazal za najbolj zaščitno hrano pred starostnimi kognitivnimi težavami, tudi pozno v življenju;
2. Vsakodnevno uživanje alkohola, zlasti rdečega vina, je bilo povezano z izboljšanjem vseh kognitivnih funkcij;
3. Tedensko uživanje jagnjetine, ne pa tudi drugega rdečega mesa, je dolgoročno izboljšalo nekatere kognitivne funkcije;
4. Prekomerno uživanje soli je dolgoročno slabo za zdravje, vendar predvsem pri posameznikih, ki so že izpostavljeni Alzheimerjevi bolezni.
Prehrana in sposobnost obvladovanja okolja
“Naši rezultati kažejo, da odgovorno uživanje sira in pitje rdečega vina vsak dan ne pomaga le, da se spopademo s trenutno pandemijo covid-19. Pripomore tudi, da obvladujemo vse bolj zapleten svet, za katerega se zdi, da se nikoli ne upočasni, “je povedala Willette, in priznava: “Čeprav smo upoštevali vse druge dejavnike – na primer sociodemografski status, se je izkazalo enako. Potrebna so randomizirana klinična preskušanja, s katerimi bi ugotovili, kako preproste spremembe v prehrani vplivajo na delovanje našega telesa, tako umsko kot fizično.«
Klinedinst pa dodaja: “Genetski dejavniki določajo, da so nekateri v starosti bolj zaščiteni pred vplivi Alzheimerjeve bolezni, drugi pa so bolj izpostavljeni tveganju. Kljub temu verjamem, da lahko pravilna izbira hrane prepreči bolezni in upad kognitivnih sposobnosti. Morda je magična krogla, ki jo iščemo, prav način prehranjevanja.”
Povezavo do izvirne raziskave najdete TUKAJ.