Motorične spretnosti niso pomembne samo za krepko, stabilno in dobro delujoče telo, pač pa tudi za možgane. Že preprosta motorika, kot prijemanje predmetov, povzroča spremembe povezav med določeno skupino nevronov, ki so jih pred kratkim odkrili v tako imenovanem rdečem jedru. Gre za predel, ki se nahaja v srednjih možganih. Raziskovalci Univerze v Baslu so dokazali tudi, da fine motorične naloge spodbujajo nevroplastično reorganizacijo tega dela možganov, ugotovitve pa objavili v zadnji izdaji revije Nature Communications.
“V delu možganov, imenovanem rdeče jedro, so odkrili skupino nevronov, na katere vplivamo s treniranjem fine motorike.”
Že preprosto prijemanje skodelice za kavo zahteva natančno usklajenost rok in možganov. Gre za fino motoriko, ki je ena od prvih spretnosti, ki se jih začnemo učiti po rojstvu. Za možgane je naloga kompleksna, zadnje ugotovitve pa kažejo, da bolj, kot jo vadimo, bolje je za nas. Raziskovalci Univerze v Baslu so namreč delu možganov, imenovanem rdeče jedro, odkrili skupino nevronov, na katere vplivamo s treniranjem fine motorike. Bolj, kot so gibi koordinirani, bolj se krepijo nevronske povezave med njimi.
Gibi se v možganih shranijo kot koda, ključno rdeče jedro
Da bi mišice pravilo izvajale gibe, je potreben prenos serije zapletenih možganskih ukazov skozi hrbtenjačo. Pomembno vlogo pri njihovi koordinaciji igra rdeče jedro, do sedaj malo raziskano področje možganov. V njem poteka tudi učenje novih motoričnih sposobnosti in shranjevanje naučenega.
“Fina motorika je ena od prvih spretnosti, ki se jih začnemo učiti po rojstvu.”
Ekipa raziskovalcev Biozentruma na Univerzi v Baslu je podrobno preučila rdeče jedro pri miših in analizirala njegovo strukturo ter nevronsko sestavo. »Ugotovili smo, da je ta regija možganov zelo heterogena in sestavljena iz različnih nevronskih populacij,« pojasnjuje dr. Giorgio Rizzi, prvi avtor študije. Raziskovalna skupina je opisala eno od njih in dokazala, da učenje novih gibov krepi povezave med posameznimi nevroni. »Ko poteka učenje fine motorike, se usklajevanje specifičnih gibov optimizira in shrani v možganih kot koda,« pojasnjuje prof. dr. Kelly Tan iz Biozentruma Univerze Basel, in nadaljuje: »Tako smo lahko dokazali tudi nevroplastičnost v rdečem jedru.«
Novi pogledi na razumevanje Parkinsonove bolezni
V naslednjem koraku želi raziskovalna ekipa pod njenim vodstvom raziskati stabilnost teh okrepljenih nevronskih povezav in ugotoviti, v kolikšni meri se umikajo, če se gibi ne izvajajo. Ugotovitve bi lahko zagotovile nove poglede na razumevanje Parkinsonove bolezni, pri kateri bolniki trpijo zaradi motoričnih motenj. Skupina upa, da bo lahko ugotovila, ali se pri teh bolnikih spremenijo tudi nevronske povezave v rdečem jedru in v kolikšni meri bi lahko fino-motorično usposabljanje obnovilo živčno mrežo.
