Kako pomembno za naprej je zgodnje učenje glasbe?

Dolgo je veljalo, da obstajajo razvojna obdobja, ki so možgani še posebej dovzetni za glasbeni trening. Zgodijo se v zgodnjem otroštvu in če jih zamudimo, so možnosti za kasnejši uspeh majhne. Nove ugotovite kažejo, da temu ni čisto tako.

Zgodnji začetek je povezan z višjimi glasbenimi spretnostmi in dosežki v odrasli dobi, vendar so osnovni razlogi za to bolj povezani z drugimi vplivi – na primer genetiko in spodbudnim glasbenim družinskim okoljem. Foto:Bigstock

Med številnimi prazničnimi tradicijami, ki jih je letos »odnesla« pandemija, so koncerti v živo. Nekateri glasbeniki igrajo s tako lahkoto, da se zdi, da jim je glasba dobesedno položena v roke. Vendar temu ni tako. Za njimi je nešteto ur vadbe, s katero so svoj glasbeni talent izbrusili do popolnosti. Večina se jih je glasbi zapisala že v zgodnjem otroštvu, nove ugotovitve kažejo, kje se skriva ključ uspeha. Zgodnji začetek je le eden od dejavnikov.

Zgodnje otroštvo in dovzetnost za glasbeno stimulacijo

Dolgo je veljalo, da človeški možgani gredo skozi določeno razvojno fazo, ko so posebej dojemljivi za učenje glasbe. Če to obdobje zamudimo, je verjetnost za vrhunsko glasbeno pot kasneje v življenju majhna. Vendar temu ni tako, trdijo švedski raziskovalci, ki so svoje ugotovitve objavili v strokovni reviji Psychological Science.

“Običajno opažamo, da uspešni glasbeniki pogosto začnejo z glasbenim izobraževanjem že zgodaj,” je dejala dr. Laura Wesseldijk, raziskovalka na Inštitutu Karolinska in prva avtorica objave. “Ena od teorij, o kateri se veliko razpravlja, je, da lahko v zgodnjem otroštvu nastopi obdobje, v katerem so možgani še posebej dovzetni za glasbeno stimulacijo. Vendar pa smo ugotovili, da je proces veliko bolj zapleten.”

Genetika in spodbudno družinsko okolje

Zgodnji začetek je povezan z višjimi glasbenimi spretnostmi in dosežki v odrasli dobi, vendar so osnovni razlogi za to bolj povezani z drugimi vplivi – na primer genetiko in spodbudnim glasbenim družinskim okoljem.

Da bi dokazali to hipotezo, so raziskovalci zasnovali zanimiv poizkus. Vanj so zajeli 310 poklicnih glasbenikov iz različnih švedskih glasbenih ustanov, kot so orkestrske in glasbene šole. Uporabili so tudi podatke iz projekta Študija odraslih dvojčkov: geni in okolje (SAGE). Pri udeležencih obeh študij so testiral glasbene sposobnosti in dosežke na področju glasbe. Odgovorili so tudi na vrsto vprašanj glede pogostnosti glasbene vadbe, intenzivnosti, trajanja ter tudi pri kateri starosti so z glasbenim treningom pričeli. Podatki študije STAGE so zagotovili tudi genetske informacije o udeležencih.

Presenetljive ugotovitve

S primerjavo rezultatov so raziskovalci dokazali, da je zgodnejša začetna starost povezana z glasbeno sposobnostjo tako amaterjev kot profesionalnih glasbenikov – tudi potem, ko so upoštevali celokupni čas vadbe. Nato pa so ocenili začetno starost na način, ki je upošteval genetske podatke iz študije SAGE in prišli do presenetljivih spoznanj.

Ugotovili so, da genetski dejavniki – morda povezani z glasbenim zanimanjem in nadarjenostjo – močno vplivajo na starost, pri kateri se otroci začnejo ukvarjati z glasbo, in njihovo prihodnjo glasbeno pot. Pri nadzoru družinskih dejavnikov – skupnih genetskih in okoljskih vplivov, na primer domačega okolja, prežetega z glasbo, ni bilo nobene dodatne povezave med zgodnejšo začetno dobo in muzikalnostjo.

Kombinacija okolja in genov

Možna razlaga teh rezultatov bi lahko bila, da otroke, ki kažejo več talentov na določenem področju, kot je glasba, spodbujamo, da začnejo vaditi prej. Druga možnost je, da glasbeno aktivna, zainteresirana in nadarjena družina otroku zagotovi glasbeno okolje, v katerem lahko izkoristi svoje potenciale, izpostavljajo avtorji raziskave. “Mislim, da smo resnično raziskali učinke zgodnjega glasbenega treninga ter potrdili, da vadba ni vse. Enako pomembno je družinsko okolje,” za konec pove Wesseldijk.

Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj