Osnovno vedenje o virusih je, da gre za najbolj primitivno obliko življenja, ki deluje kot celični parazit. Virus svoj DNK spusti v celico gostitelja ter upa na najboljše: da celica njegov DNK vgradi v svojega ter ga deli, ko se množi sama. Če mu ne uspe in gostitelj umre, je to konec tudi zanj. Ker so virusi strukturno preprosti, so izjemno zanimivi za preučevanje znanosti. Z njimi je mogoče početi vse mogoče.
Virusi in evolucija
Virusi nas spremljajo skozi celotno našo evolucijo in so celo ključni za naše preživetje ter triumf v okolju, v katerem živimo. Imamo jih v črevesju, na sluznicah, na koži. Zaradi njih se naš imunski sistem uspešno zoperstavlja okužbam, pomagajo nam pri boju z boleznimi. Zakaj potem taka panika, ko gre za covid-19? Kaj je pri njem drugače, da se zaradi njega zapirajo mesta, medicinsko osebje pa mu pristopa oblečeno v hazmat obleke?
Večino okužb s koronavirusi sploh ne zaznamo
Covid-19 spada v skupino koronavirusov, ki pri ljudeh lahko povzročijo nič (okužbe sploh ne zaznamo), blagi ali resni prehlad, gripi podobno obolenje ali celo odpoved pljuč. Imunski sistem večinoma z njim opravi brez težav. Pri 20 odstotkih populacije pa covid-19 povzroči resnejše zaplete: netipično pljučnico, odporno na vsa trenutna zdravila. Okrog 2 odstotka od vseh okuženih jih tudi umre.
Igra številk: Kaj bi se zgodilo pri nas?
Če bi se v Sloveniji na primer s covid-19 v enakem obdobju okužilo toliko ljudi, kot se jih pozimi (v “sezoni”) okuži z respiratornimi virusi – med 100 in 200 tisoč, bi jih za težjim potekom, ki zahteva bolnišnično zdravljenje, zbolelo vsaj 20 tisoč. Kapacitet za kaj takega slovenske bolnišnice preprosto nimajo, saj bi vsak od njih bolniško posteljo zasedal 14 dni ali več. Mnogi (ocene so, da 60 odstotkov) bi potrebovali umetno predihavanje (podatki WHO). Slovenske bolnišnice naprav za toliko bolnikov nimajo. Nadalje: v nekaj mesecih bi umrlo okrog 2000 več ljudi, kot običajno. Na mesečni ravni bi to pomenilo nekaj sto več. Ker bi večinoma umirali v bolnišnicah, bi to še dodatno obremenilo sistem. V Sloveniji sicer v povprečju na mesec umre med 1600 in 1700 ljudi.
Zadnja spoznanja o Covid-19
Virus covid-19 je precej drugačen od vsega, s čimer so se infektologi in epidemiologi srečevali v zadnjih 10 letih. Obnaša se mimo zakonitosti, ki so veljale pri prašičji gripi (njen povzročitelj je v nekaj letih okužil skoraj 80 milijonov ljudi) in tudi drugače, kot pri okužbah z virusi velja na splošno. Zadnja spoznanja kažejo, da je toplotno odporen (57 stopinj Celizija), obstojen na površinah, prenaša se tudi po zraku (celo preko prezračevalnih naprav) in ima neverjetno dolgo inkubacijsko dobo: 27 dni. V telo lahko vstopi celo skozi oči.
Večina okužbo premaga brez težav
Covid-2019 pri 80 odstotkih okuženih ne povzroča težav, je pa izjemno neprijeten. Običajne posledice okužbe so povišana telesna temperatura (38 do 39 stopinj Celzija) ter težave z dihali: napadi suhega kašlja, zaradi katerih se dušimo in komaj govorimo. Stanje traja kakšen teden, pljuča si dokončno opomorejo (do stopnje, ko lahko znova zmoremo vsaj 2 urni pohod v hribe) kakšen mesec kasneje. Zgodba se zaključi, večina tistih, ki so jo dali skozi, pa pravi, da si ponovitve izkušnje ne želi in si obljubi, da bodo za svoje zdravje od sedaj naprej bolje skrbeli.
Za približno 20 odstotkov okuženih s covid – 19 pa se vse skupaj konča zelo drugače. Zbolijo za netipično pljučnico, odporno na vsa do sedaj uveljavljena zdravila. Potrebujejo umetno predihavanje in kljub intenzivnemu zdravljenju mnogi izgubijo bitko za življenje.
