Večina ljudi, okuženih z virusom Sars-CoV-2, nima nobenih simptomov ali pa le blage. Nekateri pa zbolijo zelo hudo in potrebujejo intenzivno zdravstveno oskrbo, vključno z umetnim predihavanjem. Mnogi od njih sčasoma podležejo bolezni ali trpijo zaradi dolgoročnih pomembnih zdravstvenih posledic. Za prepoznavanje in zdravljenje bolnikov v zgodnji fazi je potrebna nekakšna “merilna palica” – napovedni biomarker, ki lahko prepozna tiste, ki jim grozi razvoj hudega poteka covid-19.
Prvi biomarker za napoved resnosti bolezni
Mednarodna raziskovalna skupina vodstvom profesorja Burkharda Becherja iz Inštituta za eksperimentalno imunologijo Univerze Zürich je zdaj odkrila tak biomarker – število celic ubijalk v krvi. Gre za vrsto belih krvnih celic (citotoksični limfociti T), ki sodeluje pri zgodnjem imunskem odzivu. Razvili so tudi test za njegovo prepoznavanje. “Število celic ubijalk v krvi je z visoko stopnjo zanesljivosti mogoče uporabiti za napoved hudega poteka covid-19 že na prvi pacientov prvi dan v bolnišnici,” pravi Becher.
Ciljna terapija zahvaljujoč natančni imunopatogenezi
Novi test biomarkerja pomaga zdravnikom, da se odločijo, katere organizacijske ukrepe in ukrepe zdravljenja je treba sprejeti za bolnike s covid-19. Vključujejo tudi pogostost meritev zasičenosti krvi s kisikom (saturacija), izbiro vrste terapije in začetek zdravljenja. “Napovedovalni biomarkerji so zelo koristni za sprejemanje teh odločitev. Pomagajo zdravnikom, da bolnikom s hudimi simptomi nudijo najboljšo možno oskrbo,” pravi Stefanie Kreutmair, prva avtorica študije. “Naše ugotovitve omogočajo tudi raziskovanje novih terapij proti COVID-19.”
Pomoč najsodobnejše tehnologije
Hitro poslabšanje zdravja bolnikov s COVID-19 povzroča pretirana reakcija imunskega sistema telesa. “Telo z veliko hitrostjo proizvaja beljakovine, imenovane citokini, kar vodi v tako imenovano citokinsko nevihto in sproži hudo sistemsko vnetje. Imunske celice napadejo pljuča, kjer zmotijo izmenjavo plinov,” pojasnjuje Becher. Za odkrivanje imunskih celic in citokinov v vzorcih bolnikov so raziskovalci UZH uporabili visoko dimenzionalno citometrijo. Ta tehnologija raziskovalcem omogoča karakterizacijo številnih površinskih in znotrajceličnih proteinov v milijonih posameznih celic ter njihovo obdelavo z uporabo računalniških algoritmov.
Drugačna kovidna pljučnica
Koronavirus SARS-CoV-2 ni edini, ki ima za zaplet pljučnico. Imunski odziv, ki ga sproži, so temeljito preučevali, vendar je z njim še vedno povezanih še precej neznank. Da bi razkrili vsaj nekatere od njih, so raziskovalci analizirali tudi vzorce krvi bolnikov s hudo pljučnico, ki so jo povzročili drugi patogeni. S primerjavo imunskih odzivov pri njih in pri bolnikih s covid-19 so lahko ugotovili nekatere edinstvene značilnosti imunskega odziva pri okužbi s SARS-CoV-2. »Imunski odzivi na različne pljučnice so si zelo podobni in so del splošnega vnetnega odziva telesa, kar pogosto opažamo pri bolnikih na intenzivni negi. Ko gre za covid-19, pa naravne celice ubijalke kažejo edinstveno vedenje in ustvarijo specifičen vzorec,” za konec pove Becher.
Povezavo do do raziskave najdete TUKAJ.
