Debelost je vpletena v številna rakava obolenja, sladkorno bolezen, osteoartritis, bolezni srca in ožilja. Zaradi nje je krvni tlak povišan, žile zamašene in jetra uničena enako, kot pri alkoholikih. Ljudje z debelostjo v povprečju umirajo več kot 15 let prezgodaj. Po zadnjih podatkih ima debelost najmanj prve stopnje (indeks telesne mase nad 30) 19 odstotkov Slovencev. Dodatnih 36 odstotkov jih je prekomerno hranjenih.
Vzrok za hud potek bolezni
Zadnja spoznanja pa kažejo, da je debelost tudi največji dejavnik tveganja za hud potek okužbe s koronavirusom. Verjetnost, da bodo potrebovali pomoč pri dihanju ali da bodo zaradi covid-19 celo umrli, je pri ljudeh z debelostjo največja. Hkrati tudi dlje časa ostanejo kužni, opozarja vodilni francoski epidemiolog Jean-François Delfraissy, vodja znanstvenega sveta za pandemijo koronavirusa pri francoski vladi. Izpostavlja, da koronavirus zelo resno (celo življenjsko) ogroža 25 odstotkov odraslih Francozov, predvsem zaradi debelosti, že obstoječih bolezni in starosti.
Bolnišnično zdravljenje dvakrat pogostejše
Pri ljudeh z debelostjo je dvakrat večja verjetnost, da bodo zaradi covid-19 potrebovali bolnišnično zdravljenje. Naraščanje debelosti bi lahko spodbudilo tudi pandemije v prihodnosti, svarijo strokovnjaki. Ljudje z debelostjo so namreč zelo nagnjeni tudi k okužbam. Gripo na primer prebolevajo dlje in z veliko več zapleti, kot ljudje z normalno telesno težo. Vzrok je v tem, da debelost – ki že sama po sebi izjemno obremenjuje organizem, spremeni imunski odziv telesa ob okužbi ter povzroči hudo vnetje.
V nevarnosti tudi mladi
“Covid-19 lahko zelo hudo prizadene tudi mlade z debelostjo. Tudi tisti, ki imajo “zgolj” prekomerno telesno težo, bi morali biti izjemno previdni,” pravi Delfraissy, in nadaljuje: “Zaradi debelosti bi lahko bile posledice letošnje pandemije koronavirusa primerljive s posledicami pandemije gripe iz leta 1918. S koronavirusom SARS-CoV-2 in njegovimi sevi – ki jih je že več kot deset, se bomo morali naučiti sobivati.”
