Ljudje, ki se počutijo mlajše, kot kažejo njihova leta, imajo boljše kognitivno delovanje, manj vnetij, manjše tveganje za hospitalizacijo in celo živijo dlje kot njihovi vrstniki. Študija, ki jo je objavilo Ameriško psihološko združenje, tako prvič nakazuje na potencialni vzrok za povezavo med subjektivno starostjo in zdravjem. Izkoristili bi ga lahko v preventivne namene – pri varovanju starejših odraslih pred škodljivimi učinki stresa.
Subjektivna starost: koliko se počutite stari?
Raziskovalci Nemškega centra za gerontologijo so analizirali triletne podatke za 5.039 udeležencev longitudinalne raziskave o staranju. Stari so bili 40 leti in več. Raziskava je vključevala vprašanja o obsegu zaznanega stresa (standardizirani vprašalnik), o njihovem funkcionalnem zdravju ter koliko so (že) omejeni pri vsakodnevnih aktivnostih, kot so hoja, oblačenje in kopanje. Udeleženci so tudi navedli svojo subjektivno starost z odgovorom na vprašanje: “Koliko se počutite stari?”
Povezava med stresom in poslabšanjem funkcionalnega zdravja
Ugotovili so, da tisti, ki so poročali o več stresa, v treh letih strmeje upadali v funkcionalnem zdravju in da je bila povezava med stresom in poslabšanjem funkcionalnega zdravja močnejša pri kronološko starejših udeležencih. Vendar pa se je zdelo, da subjektivna starost predstavlja neke vrste zaščitni blažilnik. Med ljudmi, ki so se počutili mlajše, je bila povezava med stresom in upadom funkcionalnega zdravja šibkejša. Ta zaščitni učinek je bil najmočnejši pri najstarejših.
Pomembna preventivna vloga
“Na splošno vemo, da funkcionalno zdravje s starostjo upada, vemo pa tudi, da so te spremembe izjemno različne. Posledično nekateri posamezniki vstopajo v pozno starost s precej dobrimi in nedotaknjenimi zdravstvenimi »viri«. Medtem ko drugi drugi doživljajo izrazit upad funkcionalnega zdravja, kar v končni fazi povzroči potrebo po dolgotrajni oskrbi,” je povedal vodilni avtor študije dr. Markus Wettstein. “Naše ugotovitve potrjujejo vlogo stresa kot dejavnika tveganja za poslabšanje funkcionalnega zdravja, zlasti pri starejših, pa tudi preventivno vlogo, ki jo ima individualni občutek subjektivne starosti.«
Intervencije za »počutiti se mlajše«
Intervencije, s katerimi bi ljudem pomagali, da se počutijo mlajše, bi lahko zmanjšale škodo, ki jo povzroča stres, in izboljšale zdravje starejših odraslih, pravijo avtorji. Vendar je treba šele ugotoviti, katere oblike tovrstne preventive bi najbolje delovale. Wettstein je dejal, da bi to lahko bile kampanje za preprečevanje negativnih starostnih stereotipov ter za spodbujanje pozitivnih pogledov na sam proces staranja. Programi usposabljanja za obvladovanje stresa pa lahko v občutni meri preprečili izgubo funkcionalnega zdravja pri starejših.
Wettstein tudi pravi, da so potrebne nove raziskave, s katerimi bi ugotovili idealno vrzel med subjektivno in kronološko starostjo. Prejšnje raziskave so namreč pokazale, da je koristno, če se počutite mlajše do neke točke. Vendar se koristi zmanjšujejo, ko se razlika med subjektivno in kronološko starostjo povečuje.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
