Matični mleček – naravna zaščita pred zimo

Avtor: Daša Mavrič

Matični mleček velja za izjemno hranljivo in zdravo živilo, zato predstavlja naraven ščit našega imunskega sistema. Pozitivne učinke matičnega mlečka lahko povežemo že njegovim mestom v čebeljem sistemu. Gre za izloček hipofaringealnih in mandibularnih (žrelnih) žlez, ki ležijo ob čebelji glavi tik ob možganih. Izločajo ga mlade čebele dojilje, stare od pet do dvanajst dni, katerih naloga je skrbeti za zarod – matico, čebele delavke in trote.

Prve tri dni so z matičnim mlečkom hranjene vse ličinke v panju, po treh dneh pa le še ličinka, iz katere se bo razvila matica. Ta v svojem življenju, ki je 15-krat daljše od življenjske dobe drugih čebel, ne zaužije ničesar drugega. Edina hrana, ki jo jé, mora zato vsebovati dovolj hranljivih snovi, da ostane zdrava, močna in v formi za svojo pomembno vlogo, tj. razmnoževanje.

Zadnje študije, ki predstavljajo velik mejnik v raziskovanju skrivnosti izjemnih učinkov mlečka na čebelo matico, so spremenile številne dozdajšnje ugotovitve. Revija Science Advances je objavila raziskavo, v kateri je profesorica biologije Mary Schumer dokazala, da ni pomembno, kaj matice jedo, ampak je pomembno, česa ne uživajo. »Leta in leta smo se spraševali, katere komponente matičnega mlečka vplivajo na razvoj, a kar se zdi pomembnejše, je, kaj je tisto, česar v matičnem mlečku ni – rastlinskih maščob, ki lahko vplivajo na razvoj,« pravi M. Schumer. Maščoba P-coumaric se nahaja v cvetnem prahu in medu, v matičnem mlečku pa ne. Larve, ki prejemajo matični mleček, v primerjavi s tistimi, ki ga ne, razvijejo reproduktivne organe in postanejo matice.

Proizvod narave

Je bele do bledo rumene barve in gosto tekoč, značilnega vonja ter kiselkastega, rahlo pekočega in nekoliko sladkastega okusa. S staranjem postaja gostejši, v stiku z zrakom pa se lahko spremeni tudi barva. Ker gre za proizvod povsem iz narave, ni nevaren za uporabo in za zdrave ljudi nima stranskih učinkov. Ni pa primeren za ljudi, ki so alergični na čebelje pike in cvetni prah. Pri otrocih naj bi se ga v prehrano uvajalo postopoma.

Strokovnjaki navajajo številne pozitivne učinkovine matičnega mlečka. Ta namreč prodira skozi ovojnico nadledvične žleze in jo uspešno čisti strupov. Prodiral naj bi tudi skozi možgansko ovojnico in obnavljal celice. Uspešno krepi imunski sistem, telesu daje energijo in poveča budnost ter s tem izboljšuje zbranost. Pomaga tudi pri razstrupljanju telesa in hitrejšem okrevanju, pripisujejo mu tudi izboljšavo splošnega počutja in povečanje psihofizične moči. Poleg tega, da blagodejno vpliva na srce, želodec in na jetra, pa pomaga tudi ženskam, ki trpijo zaradi simptomov menopavze. Učinkuje celo pri pomanjkanju vitaminov in blaži živčno razrvanost. 

 

Sestava matičnega mlečka:

·        suha snov: od 31 % do 39 %

·        pepel: od 0,7 % do 1,8 %

·        celotno žveplo: od 0,4 % do 0,6 %

·        celotni dušik: od 2,4 % do 5,8 %

·        celotni fosfor: od 0,5 % do 0,7 %

·        beljakovine: od 12 % do 25 %

·        ogljikovi hidrati (saharoza, glukoza, fruktoza, riboza): od 10 do 15 %

·        maščobe: od 6 % do 15 %

·        aminokisline: od 11 % do 20 %

·        vitamini, topni v maščobah (A, D, E, K) in vodi (B, C)

·        acetilholin in razni encimi

·        sledovi elementov v obliki soli (železo, mangan, kobalt, natrij, kalij, kalcij, fosfor)

·        prav poseben pomen pa ima v matičnem mlečku 10-hidroksitransdecenska kislina, ki zavira razvoj bakterij in deluje antibiotično

Matični mleček priporočajo predvsem otrokom in starejšim, katerih prehrana ne vsebuje vseh hranilnih snovi, ki naj bi jih človek zažil. Matični mleček namreč spodbuja tek. Poleg te lastnosti pa je znan tudi kot naravno zdravilo pri neplodnosti. Matica, ki se hrani z matičnim mlečkom, je ena najplodnejših samic na svetu. Na dan lahko izleže tudi do 2.000 jajčec. Nekateri menijo, da matični mleček vpliva tudi na plodnost človeka, vendar pa znanstvenih potrditev o delovanju matičnega mlečka na plodnost ni.

So pa dokazi o učinkih, ki vplivajo na raven holesterola. Osebe, ki redno uživajo matični mleček, imajo v povprečju nižji holesterol kakor drugi ljudje. Ta sposobnost mlečka je bila že večkrat preverjena in velja tudi za enega najočitnejših pozitivnih zdravstvenih učinkov matičnega mlečka. Raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh, ki so dnevno prejemali od 70 do 150 miligramov matičnega mlečka, holesterol znižal za 16 odstotkov.

Najboljše pred zimo

Trans 10-hidroksi-2-decenska kislina (HDA), ki jo najdemo samo v matičnem mlečku, spodbuja delovanje imunskega sistema in pomaga uničevati viruse, zato je dober pripomoček za zaščito pred gripo in prehladi oziroma za pomoč pri zdravljenju. Kako pravzaprav matični mleček deluje, še ni popolnoma raziskano, domneva pa se, da HDA spodbuja bele krvničke,ki so del imunskega sistema, da uničujejo viruse, med drugim tudi viruse herpesa in hepatitisa.

Z uživanjem matičnega mlečka v telo vnesemo 17 različnih aminokislin, od 12 do 15 odstotkov ogljikovih hidratov, 12 odstotkov beljakovin in od 5 do 6 odstotkov maščob ter vodo, od vitaminov pa v njem najdemo pantotensko kislino (vitamin B 5), biotin, inositol, folno kislino ter vitamine C, B 1, B 2, B 6 in niacin.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj