Avtor: Basic & Clinical Pharmacology & Toxicology, M. Š.
Česen se povsod po svetu uporablja kot kulinarična začimba, nedavne raziskave pa kažejo, da je med več kot sto njegovimi zdravilnimi lastnosti tudi detoksikacija telesa, predvsem odplavljanje težkih kovin (svinca). Pri tem je bolj učinkovit kot uradna zdravila.
Česen je naravno sredstvo za čiščenje telesa, je pokazala odmevna raziskava, objavljena v strokovni reviji Basic & Clinical Pharmacology & Toxicology, v kateri so razstrupljevalne učinke česna primerjali z učinkom penicilamina, zdravilom, ki se uporablja pri zastrupitvi s svincem. Z njo so želeli potrditi izsledke prejšnjih študij, ki so pokazale, da česen učinkovito znižuje koncentracijo svinca v krvi in tkivih pri laboratorijskih živalih.
Česen za detoksikacijo bolj učinkovit kot »uradno« zdravilo
V raziskavi so zajeli 117 delavcev iz tovarne avtomobilskih akumulatorjev. Izmerili so jim koncentracijo svinca v krvi, potem pajih naključno razporedili v dve skupini. Trikrat na dan prejemala ekstrakt česna z vsebnostjo 1,2 miligrama alicina, druga pa trikrat na dan penicilamin v obliki 250 mg tablet. Trajanje zdravljenja pri obeh skupinah je bilo 4 tedne. Izkazalo se je, da so se razdražljivost, glavobol in sistolični krvni tlak v skupini, ki je uživala česen, zmanjšali bolj kot v skupini, ki je prejemala česen, izboljšali bolj, kot v skupini, ki je prejemala penicilamin.
»Koncentracija svinca je v skupini »s česnom« padla bolj: iz povprečnih 417,47 mikrogramov na 315,76 mikrogramov.«
V skupini, ki je prejemala penicilamin, je koncentracija svinca v krvi padla iz povprečnih 426,32 mikrogramov na 347,34 mikrogramov. Raziskovalci so zaključili, da se česen lahko priporoča za zdravljenje blage do zmerne zastrupitve s svincem, ter izpostavili, da skupina,ki je prejemala česen, tudi ni imela nobenih neželenih stranskih učinkov – za razliko od skupine, ki je prejemala penicilamin.
Podatki kažejo, da zdravljenje s penicilamonom povzroča neželene stranske učinke v 20 do 30 odstotkih primerov (nekatere študije navajajo celo do 50 odstotkov), med katerimi so anemija, motnje v tvorbi kolagena, driska, okvara jeter, ledvic, poškodbe mišic, povečanje prsi.
Svincu se ne moremo povsem izogniti
Zastrupitev s svincem pri ljudeh ni pogosta, kar pa ne pomeni, da ga v naših tkivih ni. Največ ga v telo vnesemo z vodo (svinčene cevi vodovodne napeljave: v Sloveniji je najvišja dovoljena koncentracija svinca v vodi 10 mikrogramov na liter) in hrano (zemlja, onesnažena s svincem).
»Uspešnost vezave svinca v telesu znižuje prehrana, bogata z železom, kalcijem in vitaminom C.«
Globalno pomemben vir izpostavljenosti svincu predstavljajo svinčene barve, najbolj ogrožena skupina pa so otroci. Pri nas je najbolj ogroženo področje Mežiške doline, predvsem zaradi dolge zgodovine pridobivanja in predelave svinca, zaradi česar so v okolju povišane koncentracije svinca. Tudi svincu v barvah – čeprav so slednje pri nas prepovedali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se ne moremo povsem izogniti. Nahaja se v starih stavbah, starih igračah, orodju, športnih pripomočkih.
Sorodne vsebine:
Foto:Pixabay