Če je HIV odkrit zgodaj, lahko živimo kakovostno življenje

Avtor: Daša Mavrič

Zaradi poznih diagnoz okužbe s HIV zamujamo številne priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje in preprečevanje novih okužb. Število okuženih z virusom HIV v Sloveniji narašča, vendar je predvidoma še vedno okužena manj kot ena oseba na 1.000 prebivalcev. V lanskem letu je bilo po podatkih NIJZ 48 primerov okužbe s HIV-om (23,3/1,000.000 prebivalcev), kar pomeni štirje več kot leta 2013 in deset več kot leta 2005, a sedem manj kot leta 2011.

»V Sloveniji živi 600 ljudi, ki imajo HIV in jih na kliniki spremljamo, sicer pa je nekje med 150 in 200 še tistih, ki za okužbo ne vedo,« razloži izr. prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Ravno ti so gonilna sila epidemije. Najpogostejši prenašalci virusa so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Ti imajo nesorazmerno veliko okužb s HIV-om. »Vsaka nova okužba z virusom je preveč, vsaka smrt je preveč, vsaka okužba novorojenca je prava katastrofa ter vsaka stigma in diskriminacija sta popolnoma odveč, nepotrebni in nehumani,« poudari sogovornik. Poudarja, da se stigmatizacija še vedno pojavlja tudi v zdravstvu, najpogostoje pri zobozdravnikih, kar je odraz neznanja. Če se pojavlja v družbi, pa Tomažič ocenjuje, da gre za odraz slabe informiranosti.

V lanskem letu je bilo po podatkih NIJZ 48 primerov okužbe s HIV-om (23,3/1,000.000 prebivalcev), kar pomeni štirje več kot leta 2013 in deset več kot leta 2005, a sedem manj kot leta 2011.

Pri več kot 90 odstotkih okuženih je diagnoza postavljena, ko je imunski sistem že načet. Lani pa je bila v 58 odstotkih primerov diagnoza postavljena, ko je bil imunski sistem že hudo napaden (350 CD 4  celic/mm3) in bi že nujno morali  prejemati protiretrovirusna zdravila. Ti podatki kažejo, da je v Sloveniji velik problem neozaveščenosti o testiranju, kar je gotovo posledica stigme. Zgodaj prepoznani virus HIV je namreč povsem obvladljiva bolezen in z nadzorovano terapijo lahko okuženi z virusom živi kakovostno življenje. Pri osebah, ki se zdravijo, se možnost prenosa virusa zmanjša za več kot 90 odstotkov. Torej, diagnosticirani s HIV-om so povsem nenevarni za prenašanje.

Če okužbo s HIV odkrijemo pozno, zamudimo priložnost za pravočasno in uspešnejše zdravljenje. Zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrti zaradi aidsa višje. Obenem zamudimo tudi priložnost za preprečevanje nadaljnjega prenašanja okužbe s HIV z zdravljenjem s protiretrovirusnimi zdravili, ki lahko tako zniža virusno breme okuženega, da ni več zaznavno z laboratorijskimi preiskavami.
 

Stigma se ne drži le samega virusa HIV, ampak tudi testiranja, to pa je ključno za preventivo širjenja HIV-a. V Sloveniji se testira malo ljudi; s tem »zamujamo dragocen čas zgodnjega zdravljenja in ugodne prognoze poteka bolezni pa tudi pri preventivi širjenja bolezni naprej,« opozarja asist. dr. Evita Leskovšek, dr. med., spec. socialne medicine, NIJZ. V Sloveniji je celoten obseg diagnostičnega testiranja na okužbo s HIV v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami sorazmerno majhen. Med 18 državami EU/EEA, za katere so na voljo podatki za leto 2013, je bil obseg diagnostičnega testiranja na okužbo s HIV nižji kot v Sloveniji samo v štirih državah. V letu 2014 je bilo na 100 prebivalcev v Sloveniji opravljenih 1,7 testa. Na 1.000 opravljenih diagnostičnih testiranj na okužbo s HIV v letu 2014 so bili v povprečju trije pozitivni rezultati.

Pri nas je na voljo brezplačno anonimno testiranje na okužbo s HIV. Posameznik ima številne možnosti, kje se lahko testira – od osebnega zdravnika do testiranja v skupnosti ali na infekcijski kliniki.

Ob tem je Evita Leskovšek omenila, da je Slovenija »precej nestrpna država do drugačnih, tudi do HIV pozitivnih. To velja zlasti za ruralna območja in ljudje tam ne želijo na testirna mesta.« Prav zato je pomembno, da ima posameznik na voljo več različnih možnosti brezplačnega anonimnega testiranja.

»K destigmatizaciji bi gotovo pripomogla uvedba spolne vzgoje v osnovnošolski kurikulum,« je prepričana mag. Janja Križman Miklavčič, Ministrstvo za zdravje RS. E. Leskovšek je k temu dodala tudi pomen izobraževanja zdravstvenih delavcev, saj tudi med manjšim deležem teh še vedno obstajajo neznanje in predsodki do okuženih z virusom HIV.

Pogovor z izr. prof. dr. Janezom Tomažičem

Z zdravljenjem ste lahko slovenski infektologi zadovoljni, ne morete pa enako trditi za preventivo. Zakaj je to tako?

»Na področju preventive so še vedno velike rezerve, saj se pojavnost na novo spoznanih oseb, ki so okužene z virusom HIV, na letni ravni ni spremenilo. Letno je med 40 in 50 na novo diagnosticiranih oseb, in to se že nekaj časa ni nič zmanjšalo. Ko se bo ta številka znižala, bomo lahko rekli, da smo uspešni pri preventivi. Vse od leta 2005 je ta številka enaka. Žal je pri nas in po svetu tako, da je vedno več oseb, ki prakticirajo nevarne spolne odnose.

Vzrok je v optimističnem zdravljenju; vedo namreč, da je zdravljenje učinkovito, pa tudi v svobodnejšem načinu življenja, novih spolnih praksah, dogovarjanju za spolne odnose prek mobilnih aplikacij, pri čemer gre za seks brez spoznavanja, čustev. Poudariti je treba, da velik problem postaja tudi chem seks (seks pod vplivi različnih drog), ki je velik problem v San Franciscu, Londonu, Berlinu, Amsterdamu, v Sydneyju in ki prihaja tudi k nam. Imamo že tri osebe, ki so se okužile na ta način; dobili so hepatitis C, sifilis in gonorejo. To je težko zajeziti.

 
 

»Vsaka nova okužba z virusom je preveč, vsaka smrt je preveč, vsaka okužba novorojenca je prava katastrofa ter vsaka stigma in diskriminacija sta popolnoma odveč, nepotrebni in nehumani.« Izr. prof. dr. Tomažič

Poleg vseh klasičnih načinov preventive, pri katerih je na prvem mestu zaščita, je pomembno, da ugotovimo čim več okužb in te zdravimo ter zmanjšamo njihovo širjenje. Na tem področju pa obstaja tudi preventivna tableta, ki bo gotovo velik korak v preventivi.«

Zakaj menite, da se Slovenci ne testirajo?

»Vsak meni, da se njemu to ne more zgoditi, in potlači tvegano obnašanje pod preprogo. Ko pomisli, da bi se testiral, najde pet razlogov, zakaj se ne bi. Zato vztrajno ponavljam: če samo pomislite, da bi se bilo pametno testirati, ne razmišljajte več in pojdite na test.«

Zgodnje odkrivanje virusa je ključno za učinkovito nadzorovanje bolezni. Kako pa poteka zdravljenje?

»Pomebno je, da diagnozo prepoznamo zgodaj; manj kot je uničen imunski sistem, boljše so njegove možnosti za kakovostno in dolgo življenje. Zato je zgodnje odkrivanje gotovo osebni in tudi družbeni interes, saj s tem preprečimo širjenje. Zdravimo pa vse ljudi, diagnosticirane s HIV-om.

Če je HIV odkrit zgodaj, ima okuženi vse pogoje za kakovostno življenje z določenimi omejitvami, kamor sodijo redni obiski infekcijske klinike, vsakodnevno jemanje zdravil, omejenost pri spolnih odnosih, ki seveda so mogoči, a gre za poštenost do partnerja. Moram povedati, da nimamo dobre psihološke podpore; imamo psihologa, psihiatra in nevladne organizatorje. A okuženi nočejo do njih; morali bi jih imeti prav na kliniki, pri sosednjih vratih. Na tem področju bi lahko storili izboljšave.

Tisti, ki že imajo aids, imajo možnost za preživetje 50 : 50. Če preživijo, se številni lahko vrnejo v normalen življenski ritem. Izjemoma, če jim aids ne okvari, katerega izmed organov. Sicer pa se, če preživijo prva dva meseca, vključijo v svoj vsakdan, a njihova pričakovana življenjska doba je krajša.«

Kako daleč smo v Sloveniji od samopreglednih testov za odkrivanje HIV-a?

»Francozi imajo zelo dober nov test, pri katerem kri vzamejo iz prsta; je izjemno občutljiv in ima dobro specifičnost. Pri njih so vključene lekarne, 24-urna spletna trgovina, celotna organizacija skrbi za ta test. Pri nas boste našli teste, a ti zavajajo in niso dobri.«

Včasih se je veliko govorilo o cepivu pred virusom HIV. Zdaj o tem ne slišimo nič. Ali se je znanost predala?

»Cepiva še vsaj od pet do deset let ne bo, če sploh kdaj bo. Virus je namreč skrit v jedru in predstavlja velik problem.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj