Oba ukrepa skupaj sta se izkazala celo za tako uspešna, da je maja 2018 Svetovna zdravstvena organizacija pozvala k prizadevanjem za eliminacijo RMV, kar bi bil vsekakor precedens, saj do zdaj nismo uspeli izkoreniniti še nobene vrste raka.
To je bilo eno glavnih sporočil novinarske konference, ki je bila organizirana ob tednu raka materničnega vratu (letos je bil od 20. do 24. januarja) v Ljubljani. Na njej so se prisotni strokovnjaki strinjali, da bi bilo za eliminacijo RMV v Sloveniji nujno, da ohranjamo vsaj 70-odstotno pregledanost žensk v programu ZORA, 90-odstotno zdravljenje odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu in doseči 90-odstotno precepljenost deklet proti HPV.
Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar za od 70 do 90 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadar koli zbolele za RMV, enako pa velja tudi za ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. V Sloveniji cepimo deklice v okviru rednega sistematskega pregleda v šestem razredu osnovne šole. Cepljenje je brezplačno in na prostovoljni osnovi.
Precepljenost narašča
Precepljenost proti okužbam s HPV v zadnjih treh letih v Sloveniji narašča in se je samo v lanskem letu povečala za deset odstotkov (z 49,5 na 59,3%). Pri tem je zanimivo, da je položaj po Sloveniji zelo različen. Najnižja je precepljenost v ljubljanski regiji (48,5 odstotka), najvišja pa v koroški regiji (86,9 odstotka).
»Prednost Koroške je v naši majhnosti, zato veliko lažje sodelujemo vsi, ki lahko kakor koli prispevamo k izboljšanju stanja: zdravniki in medicinske sestre v zdravstvenih domovih, zasebniki s koncesijo, šole, regijski NIJZ, farmacevti, lokalni mediji, imamo pa močno podporo tudi županov. Veliko smo delali in še delamo na ozaveščanju staršev, ki smo jim na voljo za vsa vprašanja kadar koli,« razloži Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine iz zasebne ambulante s koncesijo v ZD Slovenj Gradec in doda, da v njihovi regiji zelo uspešno poteka tudi cepljenje dečkov; stopnja precepljenosti dosega že več kot 50 odstotkov, sogovornica pa je prepričana, da bodo glede na trend kmalu dosegli enako stopnjo precepljenosti kot deklice.
Tudi za zamudnice
Kot rečeno, je cepljenje priporočeno in brezplačno za deklice v šestem razredu osnovne šole, vendar se zdaj na stroške ZZZS lahko cepijo tudi tako imenovane zamudnice. To so študentke, rojene leta 1998 in pozneje, ki se zaradi kakršnega koli razloga niso cepile v šestem razredu. Cepijo se lahko tudi starejše ženske in tudi fantje, a je zanje cepljenje (potrebni so trije odmerki) samoplačniško.
V ZD za študente Univerze v Ljubljani so prav zamudnice glavna populacija, zato so se po besedah Mojce Miholič, specialistke družinske medicine, odločili, da »prevzamemo svoj delež odgovornosti in začnemo cepiti zamudnice. Lansko leto smo imeli tudi posebne cepilne dni, v katerih smo cepili 420 deklet in 38 fantov. Veliko delamo na ozaveščanju in menim, da je ta vedno boljša, zlasti pri spolno najaktivnejši populaciji. Ker vemo, da se mladostniki lahko v spolnost spuščajo že zelo mladi, jih spodbujamo, da naj se cepijo kot študentje, kajti vemo, da naravna protitelesa, ki jih organizem med okužbo s HPV ustvari, ne ščitijo posameznika pred ponovno okužbo.«
Cepiti bi se morali tudi fantje
Stroka je enotna, da je za celovito zaščito pred okužbami s HPV pomembno, da bi se s cepljenjem zaščitila celotna populacija, torej tudi fantje. Če bi dosegli 70- in večodstotno precepljenost, bi bila pojavnost okužb s HPV bistveno nižja, kot je zdaj, ko so cepljene samo deklice. Če je v populaciji cepljenih 60 odstotkov deklic, to v resnici pomeni 30-odstotno precepljenost celotne populacije, če fantov ne cepimo. In zakaj je tako pomembno, da bi se po shemi cepili tudi fantje? Ti se namreč lahko okužijo in tudi prenašajo okužbo naprej, seveda pa lahko tudi zbolijo za rakom anusa, penisa, grla in žrela ali dobijo genitalne bradavice. Poleg tega moški okužbe ne prenašajo le na ženske, ampak tudi na moške, če imajo spolne stike z njimi.
V Sloveniji se fantje lahko cepijo, vendar je zanje cepljenje samoplačniško. Izjeme so le nekatere občine, v katerih so namenili sredstva prav za ta namen. To je hvalevredno, vendar če želimo problem okužb s HPV rešiti celostno in na ravni države, bi moralo biti tudi za fante cepljenje vneseno v nacionalno shemo cepljenja in torej krito iz sredstev ZZZS. Kdaj lahko to pričakujemo?
Na NIJZ so povedali, da je pozitivno mnenje Zdravstvenega sveta pri MZ prvi pogoj, da se to vključi v program cepljenja. Sporočili so tudi, da je bil predlog uvedbe cepljenja lansko leto maja poslan v oceno Zdravstvenemu svetu, ta pa predloga še ni obravnaval; tudi ni znano, kdaj je predvidena njegova obravnava.
Ozaveščenost zelo pomembna
Pri vseh zdravstvenih posegih, še zlasti pri tistih, ki močno razdvajajo javno mnenje, kot je to tudi ali še zlasti ob cepljenju, vse bolj v ospredje prihaja pomen ozaveščanja in edukacije, ki omogoča informirano odločanje. Ko je govor o cepljenju proti HPV in študentski populaciji, zelo pomembno vlogo igrajo študentje medicine in njihov projekt VIRUS. Glavna aktivnost omenjenega projekta je izvedba delavnic o varni spolnosti za osnovno- in srednješolce. Kot pravi Jaka Šikonja, član omenjenega projekta, je zanje kot bodoče zdravnike najpomembnejše, da se mladi čim bolje spoznajo z varno spolnostjo, še preden postanejo spolno aktivni.
»Mladih ne strašimo, ampak jih učimo. Predstavimo jim anatomijo spolnih organov, predstavimo kontracepcijo, pri čemer zelo poudarimo, da je pomembna uporaba kondoma, še zlasti v primerih, ko imajo mladi več spolnih partnerjev. Poučimo jih tudi o spolno prenosljivih okužbah s poudarkom na HPV in HIV ter načinih prenosa okužb in načinih preprečevanja. Vsekakor mlade tudi spodbujamo k zaščitnemu cepljenju proti HPV. Z njimi se tudi veliko pogovarjamo o odnosih s partnerjem, o pravem času za začetek spolnosti.«
Skoraj ni primera raka materničnega vratu, da ne bi bila povezana z okužbo s HPV
Po mnenju doc. dr. Leona Megliča, spec. ginekologije in porodništva z UKC Ljubljana, se tudi Slovenija lahko približa temu cilju. »Če se bo trend cepljenja proti HPV povečeval, če bomo cepili tudi dečke in če bomo še naprej uspešno nadaljevali presejalni program ZORA, je ta cilj povsem realno dosegljiv. Incidenca RMV že drugo desetletje vztrajno pada (letno zboli v povprečju 120 žensk, od 40 do 50 jih umre), in če smo bili pred dobrimi 20 leti povsem na evropskem repu, pa smo zdaj prav pri vrhu, kar se tiče preprečevanja.”
Eliminacijo RMV je vsekakor mogoče doseči, so prepričani strokovnjaki. Država, ki je trenutno na najboljši poti k temu cilju, je Avstralija, v kateri se lahko pohvalijo z izjemno visoko precepljenostjo ne le deklic, ampak tudi dečkov. Napovedali so, da bodo RMV najverjetneje eliminirali že pred letom 2030. Po mnenju doc. dr. Leona Megliča, spec. ginekologije in porodništva z UKC Ljubljana, se tudi Slovenija lahko približa temu cilju.
»Če se bo trend cepljenja proti HPV povečeval, če bomo cepili tudi dečke in če bomo še naprej uspešno nadaljevali presejalni program ZORA, je ta cilj povsem realno dosegljiv. Incidenca RMV že drugo desetletje vztrajno pada (letno zboli v povprečju 120 žensk, od 40 do 50 jih umre), in če smo bili pred dobrimi 20 leti povsem na evropskem repu, pa smo zdaj prav pri vrhu, kar se tiče preprečevanja. Preventiva je tu izjemno pomembna. RMV že zdaj ne predstavlja glavnega problema; ta se skriva v zelo visokem številu predrakavih sprememb na materničnem vratu. Teh je kar 30-krat več, kot je primerov RMV, in predstavlja velik problem, saj je med temi ženskami vse več mlajših.
Če vemo, da je pri predrakavih spremembah treba odstraniti del materničnega vratu, ima to seveda lahko težke posledice v nosečnosti, saj so pogostejši prezgodnji porodi in z njimi povezani zapleti za novorojenčka. Prav zato ginekologi močno spodbujamo cepljenje proti HPV, saj tako rekoč ni primera RMV, ki ne bi bil povezan z okužbo s HPV.
Zato je preventivno cepljenje proti HPV absolutno najboljše orožje zoper nastanek RMV. Udeležba v programu ZORA je odlična dodatna varovalka, vendar pa ne more preprečiti okužbe s HPV; to lahko naredi le cepljenje.«
