Evropejci smo se prvič po drugi svetovni vojni spopadli s takšnimi omejitvami in smo se bili prisiljeni prilagoditi novi realnosti. Prihodnost je postala nepredvidljiva. Ohranjanje službe in finančna stabilnost nista več samoumevni, zlasti za tiste, ki so že od prej v negotovih razmerah. Kar vodi v velik stres, tesnobo in paniko. Omejevanje dostopa do vsakodnevnih dejavnosti in socialnih interakcij z drugimi izzove težave v duševnem zdravju ter oslabi fizičnega. Navedeno še posebej velja za tiste, ki se že tako in tako borijo za zdravje (kronični bolniki, starejši…).
Izolacija ima resne zdravstvene posledice
Občutki osamljenosti in socialna izoliranost imajo številne zdravstvene posledice. Dlje, kot smo prikrajšani za socialne stike – s prijatelji, drugimi člani družine, otroci in vnuki, ki ne živijo z nami…, večji so negativni učinki. Anksioznost, apatija, tesnoba so le nekatere od posledic, ki bodo trajale še dolgo po koncu pandemije. Socialna izolacija ne bi smela postati norma, tudi jo če nekatere posebne okoliščine zahtevajo. Namesto nje bi se morala uveljaviti fizična distanca, pravijo strokovnjaki pri European Public Health Alliance. Torej: stiki z drugimi: da, aktivnosti na prostem: da, ampak z upoštevanjem določenih pravil – ohranjanjem varnostne razdalje.
Zlom socialnih stikov
Preprečevanje širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 je za družbo ključnega pomena, vendar takšni ukrepi ne bi smeli voditi v zlom socialnih stikov. Negativnega vpliva izolacije nikakor ne bi smeli podcenjevati. Neprimerno ukrepanje zdaj bo imelo velike in dolgotrajne posledice kasneje, še opozarjajo pri European Public Health Alliance. Močni socialni in ekonomski argumenti bi morali biti dovolj za prepričanje odločevalcev, da morajo tudi oni nujno sprejeti drugačne ukrepe in reševati socialno izolacijo ljudi. Načinov je več, mnogi od njih temeljijo na digitalnih tehnologijah.
Digitalno diagnosticiranje in spletno svetovanje
Spletna zdravstvena posvetovanja lahko zdravnikom in pacientom pomagajo pri zagotavljanju ustreznega zdravstvenega spremljanja. Široka uporaba digitalnih tehnologij na relaciji bolnik – zdravnik omogoča postavitev pravilnih diagnoz in prepreči samozdravljenje. Slednje je namreč še ena od perečih posledic, ki so se že pokazale. Zaradi omejenega dostopa do zdravnikov si ljudje poskušajo pomagati sami, kar – kot s podatki dokazujejo pri EPHA, njihovo zdravje dodatno poslabša.
Možnost spletnega razgovora z zdravstvenim delavcem ali psihologom je še eno konkretno dejanje, ki lahko pomaga zmanjšati tesnobo in paniko ter premagati občutke samote ali nemoči. Virtualne skupinske dejavnosti (ki bi jih morali nuditi socialni delavci), lahko pomagajo tudi v boju proti socialni izolaciji. Ljudem omogočijo, da znova postanejo del kolektiva in dobijo povrnjen občutek “normalnosti” ter vrnitve v vsakdanje življenje.
V dobi, ko je digitalna tehnologija sestavni del vsakodnevnega življenja, bi morale javne institucije razviti tudi nove načine za zadovoljevanje potreb ljudi.Kar pa se v praksi ta hip dogaja le redko, še piše v poročilu EPHA.
