V svetu še vedno vsako leto umre 1.2 milijona ljudi zaradi posledic hepatitisov B ali C, 3 milijoni pa se na novo okužijo. Prehodno poročilo SZO na poti k eliminaciji virusnih hepatitisov do leta 2030 kaže, da je šest let po postavitvi strategije le osem evropskih držav to strategijo sposobna udejanjiti. Največ napredka je zaznati na področju cepljenja proti hepatitisu B in zdravljenja hepatitisa C z novimi zdravili, ki vodi v popolno ozdravitev.
Cepljenje proti hepatitisu B
Glede cepljenja proti hepatitisu B je v Evropi zaenkrat le 11 držav doseglo želeni cilj SZO, 95% precepljenost otrok; Slovenija se je z 79.9% precepljenostjo zelo slabo odrezala. Glede zdravljenja hepatitisa C pa se je delež zdravljenih po letu 2016 povečal kar za desetkrat; v Sloveniji ta delež stalno narašča že zadnjih 20 let, pač glede na novo odkrite bolnike. Danes SZO ocenjuje, da je z virusom hepatitisa B (HBV) kronično okuženih 296 milijonov, 58 milijonov pa jih je okuženih z virusom hepatitisa C (HCV). V Evropi ocenjujejo, da se jih s HCV vsako leto na novo okuži kar 300 000, za razliko od HBV, kjer je letni prirastek okuženih »le« 19 000 (posledica cepljenja).
Okuženi desetletja ne vedo, da so okuženi
Najbolj pereč problem je še vedno odkrivanje okuženih, ki se okužbe desetletja ne zavedajo in dostikrat pomoč poiščejo šele takrat, ko pride do nenadne odpovedi delovanja jeter, nastanka raka na jetrih, ki je dokazano povezan z okužbo s HBV ali HCV, ali resnih zunajjetrnih manifestacij okužbe s HBV ali HCV. V Evropi le četrtina okuženih s HCV in le desetina okuženih s HBV ve za svojo okužbo.
Zato je SZO (Svetovna zdravstvena organitacija) na zasedanju generalne skupščine maja letos sprejela sklep o postavitvi nove strategije, ki bo vključevala eliminacijo do leta 2030 hkrati virusnih hepatitisov, HIV in spolno prenosljivih okužb. Vse te nalezljive bolezni imajo namreč skupna epidemiološka izhodišča, s povezovanjem vseh posameznih, že obstoječih aktivnosti, servisov in kadrovskega potenciala za njihovo obvladovanje pa bi lahko močno izboljšali ozaveščanje in odkrivanje okuženih, pa tudi zdravljenje in preprečevanje okužbe.
Cepljenje zoper hepatitis B za vse
Predlog Evropske komisije z naslovom “Evropski načrt za boj proti raku” izpostavlja pomen dejavnikov tveganja za nastanek raka in njihovo prepoznavo, ter želi v rutinski program presejanja na raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesja dodati še nova presejanja na dodatna rakava obolenja. Dostopnost do cepljenja proti hepatitisu B in zgodnje odkrivanje ter zdravljenje hepatitisov B in C lahko močno zamejijo število obolelih za rakom jeter. Pomembno je tudi vpeljevanje strategij za izboljšanje ozaveščanja o teh okužbah.
Zato je bila podana iniciativa, da bi v »Evropski načrt za boj proti raku” vključili tudi cepljenje proti hepatitisu B, široko zastavljeno testiranje na HCV in ustrezno zdravljenje ter ozaveščanje glede HBV in HCV, predstavljena EU na mednarodnem srečanju pod okriljem predsedovanj Slovenije svetu EU oktobra lani, v organizaciji Evropskega združenja za bolezni jeter (EASL) in Evropskega združenja bolnikov z boleznimi jeter (ELPA). Slovenija je v svojo strategijo boja proti raku že vključila te aktivnosti v Državni program obvladovanja raka 2022-2026.
Stanje v Sloveniji: manj kot tisoč neodkritih primerov
V Sloveniji se ponašamo z izjemnimi uspehi pri obvladovanju hepatitisa C, saj nas je SZO opredeljuje kot primer dobre prakse. Z inovativnim aktivnim pristopom smo prvi v svetu povsem eliminirali okužbo v določenih skupinah bolnikov, kot so hemofiliki, dializirani bolniki, bolniki s presajenimi organi in okuženi s HIV. Prav tako imamo v svetu priznano zelo dobro zastavljen model obvladovanja okužbe s HCV pri uporabnikih drog v programih nadomestnega zdravljenja. Medtem ko je bila v Evropi zaenkrat odkrita le četrtina okuženih s HCV in od njih šele tretjina zdravljenih, je pri nas stanje bistveno drugačno: s strategijo »testiraj in zdravi« smo odkrili že več kot 80% okuženih in jih dve tretjini že tudi pozdravili.
V Sloveniji je trenutno le še 0.07% ljudi okuženih s HCV. Odkriti in pozdraviti moramo torej še dobrih tisoč neprepoznanih bolnikov. Z informiranjem in ozaveščanjem prebivalstva, predvsem najbolj izpostavljenih skupin, z enostavno dostopnostjo do testiranja, ki se lahko opravi pri osebnem zdravniku ali celo anonimno in brezplačno, s trajno enkratno napotnico za infektologa, ki velja vse življenje in strategijo »testiraj in zdravi«, se je stroka v največji možni meri približala potencialno okuženim in poenostavila postopek. Testira se lahko vsakdo, zdravi se lahko vsak okužen s HCV.
