Testiranje v skupnosti je posebej prilagojeno potrebam ranljivih skupin, cilj tovrstnih programov pa je, da bi z zmanjšanjem strahu pred testiranjem, zmanjšanjem stigme, ki pogosto spremlja testiranje v zdravstvenih ustanovah, nudenjem uporabniku manj stresnega oz. bolj prijaznega procesa testiranja, izboljšali dostopnost do testiranja in s tem pozitivne učinke na zdravje posameznikov in zdravje prebivalstva. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Evropski center za nadzor bolezni (ECDC) priporočata tovrstno testiranje kot učinkovit način za zgodnje odkrivanje okužb in omejevanje njihovega širjenja.
Zgodovinski pregled testiranja v skupnosti v Sloveniji in program Odziv na HIV
Prvi primeri aidsa so bili v ZDA opisani leta 1981, 1983 je bil odkrit povzročitelj aidsa – HIV, 1985 pa so bili na voljo prvi testi za dokazovanje okužbe s HIV, ki so bili kmalu nato uvedeni tudi v Sloveniji, ko se je pričelo redno testiranje na okužbo s HIV v okviru zdravstvenih ustanov.
Sčasoma so se po svetu pričele pojavljati iniciative testiranja izven zdravstvenih ustanov, pogosto na lokacijah, kjer so bile ciljne skupine najbolj dostopne, praviloma z uporabo hitrih testov na HIV in v večini primerov v izvedbi laičnega (nezdravstvenega) osebja. V Sloveniji je bilo testiranje (a ne s hitrimi, temveč standardnimi laboratorijskimi testi) v skupnosti uvedeno leta 2009, ko je Društvo Legebitra v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (IMI MF UL) začelo izvajati pilotno testiranje za MSM. Ta pilotni projekt je pokazal obetavne rezultate in se že naslednje leto razvil v redno dejavnost. Poleg testiranja na okužbo s HIV so bili uvedeni še testi na hepatitis B in C, sifilis in gonorejo, testiranje v skupnosti pa je bilo uvrščeno v Nacionalno strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017-2025. Legebitrino testirno dejavnost, ki je od leta 2017 programa z nazivom »Odziv na HIV«, sofinancira Ministrstvo za zdravje. O pomembnosti te oblike testiranja priča tudi rast števila testiranih oseb. Od leta 2009, ko se je testiralo 50 oseb, pa do konca oktobra 2024 se je preko Legebitrinega testiranja skupno testiralo 14748 oseb, preko testiranja v skupnosti pa se že vrsto let na HIV testira več oseb kot v programih anonimnega testiranja na večjih slovenskih klinikah. Testiranje v skupnosti pomembno prispeva k odkrivanju okužb s HIV med MSM v Sloveniji, s tem pa tudi k preprečevanju širjenja virusa, saj vsaka odkrita in zdravljena okužba pomeni konec nadaljnjega prenosa HIV, ker osebe, ki se zdravijo, virusa ne morejo prenašati naprej. V zadnjih petih letih je bila Legebitrina testirna dejavnost “zaslužna” za precejšen delež novih diagnoz med MSM – ta se je gibal od 15% do 50% na nacionalni ravni. Pomemben je tudi delež odkritih bakterijskih spolno prenosljivih okužb med MSM v Sloveniji, tako je bilo v letu 2022 v okviru Legebitrinega testiranja potrjenih 68 % primerov okužbe z gonorejo med vsemi prijavljenimi primeri med MSM v Sloveniji. Te številke so poveden podatek o učinkovitosti tega programa..
Testiranja se izvajajo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici, Celju, Novem mestu, Ptuju, Radovljici in Murski Soboti. To omogoča lažji dostop do storitev za uporabnike, ki živijo zunaj prestolnice. Pomembno je poudariti, da testiranja izvajajo usposobljeni laični svetovalci v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki, kar zagotavlja strokovnost, hkrati pa zmanjšuje stigmatizacijo, ki jo lahko uporabniki doživljajo v tradicionalnih zdravstvenih okoljih, poleg tega pa vrstniški in laični pristop zmanjšuje stres ob testiranju in pripomore k temu, da prične posameznik dojemati testiranje kot del rutinske rutinske skrbi za lastno zdravje.
Izzivi in priložnosti
Eden glavnih izzivov, s katerimi se soočajo izvajalci testiranja, je vzpostavljanje zaupanja pri ciljnih skupinah. Ranljive skupine, kot so migranti in uporabniki drog, se pogosto soočajo s stigmatizacijo in nezaupanjem do zdravstvenega sistema, kar otežuje dostop do zdravljenja po pozitivnem rezultatu testa. Poleg tega je pri ranljivih skupinah potrebno redno ozaveščanje o tveganjih za okužbo, saj mnogi uporabniki tveganj ne prepoznavajo ali pa jih ne razumejo. Eden od izzivov ostaja tudi zdravljenje za tiste osebe, ki zdravstvenega zavarovanja nimajo. V interesu javnega zdravja bi bilo namreč potrebno zdraviti vse osebe z znanimi okužbami. Testiranje v skupnosti ponuja priložnost za izboljšanje zdravja ranljivih skupin, s tem pa posledično tudi manjše breme nalezljivih bolezni v prebivalstvu in izboljšanje javnega zdravja.
Testiranje, ki se izvaja izven zdravstvenih ustanov, razbremenjuje zdravstveni sistem, s preprečevanjem širjenja nalezljivih bolezni pa prispeva k razbremenjevanju zdravstvene blagajne ter spodbuja integracijo marginaliziranih skupin v preventivne in kurativne zdravstvene programe. Testiranje za MSM je v petnajstih letih svojega delovanja močno pripomoglo k omejevanju širjenja okužbe s HIV v Sloveniji, projekt EXPAND pa širi ta pristop in odpira nove priložnosti za preprečevanje širjenja okužb s HIV, virusoma hepatitisa B in C in spolno prenosljivimi okužbami. Potrebno pa je, da se zagotovi trajnost tovrstnih storitev, saj sta neprekinjeno izvajanje in dostopnost programa ključna za vzpostavljanje zaupanja pri ciljnih skupinah in za ohranjanje nadzora nad okužbami z omenjenimi povzročitelji.
Projekt EXPAND: Širjenje testiranja na ranljive skupine
Januarja 2023 je z delovanjem pričel projekt Expand, ki se izvaja v partnerstvu Legebitre, Društvo Stigma, Slovenske filantropije in Univerze v Ljubljani. Cilj projekta, ki ga sofinancira Evropska unija, je širitev testiranja na dodatne ranljive skupine, in sicer na migrante, uporabnike drog in osebe, ki opravljajo seksualno delo. Pripadniki teh skupin se pogosto soočajo z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev, diskriminacijo in stigmatizacijo, obenem pa so lahko izpostavljenim višjim tveganjem za okužbo s HIV, virusnimi hepatitisi in SPO, kar lahko izrazito negativno vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje. Projekt EXPAND stremi k zagotavljanju dostopnega in neobsojajočega testiranja v varnem okolju, kar spodbuja več oseb, da opravijo testiranje in se seznanijo s svojim zdravstvenim stanjem. Za morebitne okužene posameznike to pomeni, da lahko ugotovijo in (po)zdravijo lastno okužbo ter s tem poskrbijo za svoje zdravje, za širšo skupnost pa, da se prenos okužb ustavi, kar ima ugodne javno zdravstvene učinke za vse.
V okviru projekta EXPAND so testiranja prilagojena specifičnim potrebam ciljnih skupin, glede na njihova tveganja za posamezne okužbe. Uporabnikom so na voljo testi na HIV, virusa hepatitisa B in C ter nekatere bakterijske spolno prenosljive okužbe (sifilis , gonoreja, klamidija, trihomonas, genitalna mikoplazma). Svetovalni del postopka testiranja opravijo laični izvajalci, laboratorijske analize vzorcev pa laboratoriji Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ključna komponenta testiranja v skupnosti je zagotavljanje povezave v zdravstveno oskrbo. Uporabnikom z reaktivnimi rezultati testiranja se olajša čimprejšnji vstop v zdravstveni sistem z nudenjem pomoči pri iskanju terminov za specialistične preglede, spremljanjem na zdravstvene preglede in drugimi oblikami podpore. Pri vključevanju uporabnikov v zdravljenje izvajalci projekta Expand dobro sodelujejo s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Od januarja 2024, ko se je pričelo izvajati testiranje za tri ciljne skupine projekta po različnih lokacijah v Sloveniji, je bilo skupno testiranih 392 oseb, odkritih pa je bilo 56 različnih okužb, v večini okužb s HCV pri uporabnikih drog. Te osebe so bile nato usmerjene v UKCL na zdravljenje.
