Vaginalna vnetja od A do Ž: vzroki, potek, zdravljenje

Vaginalna vnetja vsaj enkrat v življenju izkusi tri četrtine žensk in so med najpogostejšimi vzroki za obisk urgentne ginekološke ambulante. Rada se ponavljajo in lahko vodijo v druga vnetja v trebušni votlini.

Pogostost vaginalnih vnetji
Nekatere ženske za nožničnimi vnetji zbolijo redko ali nikoli, druge večkrat na leto. Foto: Bigstock

Zakaj pride do njih, v katerih obdobjih življenja so ženske zanje (naj)bolj dovzetne, kako si lahko pomagajo same in kdaj obiskati ginekologa, smo se pogovarjali z ginekologinjo prof. dr. Špelo Smrkolj, subspecialistko ginekološke onkologije, predstojnico Katedre za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze Ljubljana.

Špela Smrkolj
Prof. dr. Špela Smrkolj, subspecialistka
ginekološke onkologije

Simptomatsko vs. vzročno zdravljenje

Vaginalna vnetja povzročajo različni povzročitelji, lahko bakterije (govorimo o vaginozah) ali glivice, zdravljenje pa je odvisno od vrste povzročitelja, kompleksnosti vnetja, pogostosti ponavljanja, odziva na samozdravljenje, razloži sogovornica. Če gre za nezapleteno vaginalno vnetje, je primerno zdravljenje s preparati, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije ali druge probiotike (kot aktivno učinkovino) in običajno pomagajo, da se stanje izboljša. Pri nezapletenem glivičnem vnetju nožnice, je izbira simptomatsko zdravljenje z globulami, ki si jih ženska 3 krat zvečer vstavi v nožnico. Pri nas so na voljo v lekarnah brez recepta, gre pa za zdravilo, ki pomaga znova vzpostaviti vaginalno ravnovesje. Kaj pa, če kljub samozdravljenju in upoštevanju preventivnih ukrepov do izboljšanja na pride?  V takem primeru je potreben obisk ginekologa, je jasna sogovornica. »Praviloma takrat zdravimo vzročno: z odvzemom mikrobioloških vzorcev poskušamo natančno ugotoviti povzročitelja vnetja in potem glede na antibiogram  predpišemo zdravljenje. Cilj zdravljenja je eliminirati vzrok vnetja. Pri vnetjih, ki jih povzročajo spolno prenosljive okužbe, je vedno potrebno zdraviti tudi spolnega partnerja.«

Uravnotežena prehrana deluje preventivno na razvoj vaginalnih vnetij – za razliko od prehrane z veliko enostavnimi ogljikovimi hidrati, ki nastanek glivičnih vaginalnih vnetij lahko celo pospeši.

Pogostost obolevanja odvisna od različnih dejavnikov

Nekatere ženske za nožničnimi vnetji zbolijo redko ali nikoli,  druge (kljub podobni starosti, splošnemu zdravju in načinu življenja), večkrat na leto. Zakaj? Mogoče imajo prve nekoliko višjo »lokalno« odpornost, je pa tudi res, da so nekatere ženske k vnetjem v nožnici bolj nagnjene. Tudi, ko nam splošna odpornost pade, ko prebolevamo viroze ali neka druga obolenja, zaradi katerih jemljemo antibiotike, nosečnost… vse navedeno poveča tveganje, pojasnjuje sogovornica. »Pomembno je tudi vedeti, da se vaginalna mikrobiota tekom življenja ženske spreminja. Drugačna je med odraščanjem, med nosečnostjo, po porodu, po menopavzi. Tudi veliko različnih spolnih partnerjev poveča tveganje za vaginalno vnetje. Glede na navedeno se spreminja tudi vaginalni izcedek (tim. beli tok). Če se spremeni zgolj njegova količina in je še vedno prozoren in brez vonja in če ni pridruženih drugih simptomov:  srbečice, pekočega občutka, bolečin v nožici … velja, da gre za normalno stanje.«

Vaginalna vnetja je potrebno zdraviti, tudi v primeru, ko gre za nezapletena vnetja.

Samozdravljenje in preventivni ukrepi

Pri zelo blagih simptomih vnetja v nožnici pride v poštev samozdravljenje z vaginaletami, s pomočjo katerih znova vzpostavimo ravnovesje nožnične mikrobiote in delujejo tudi protiglivično. Zdravljenje traja 3 dni, pri nas so ženskam na voljo brez recepta v lekarnah. Če po njihovi aplikaciji v nožnico pride do izboljšanja stanja, obisk ginekologa ni potreben, pojasnjuje sogovornica. Kaj pa preventiva? Ali lahko tudi ženske same preprečijo, da pride do disbioze (porušenja ravnovesja) mikroorganizmov v nožnici in se izognejo, da se vaginalno vnetje razvije (ali poslabša)? Kaj tozadevno svetujete ginekologi? »Vedno, ko se ženska zaradi vnetja v nožnici obrne na nas, jo poučimo o tem, katera njena ravnanja (vključno dietami oziroma načinom prehranjevanja) lahko poslabšajo stanje. Priporočamo uporabo mil za intimno higieno – imajo namreč nižji pH kot običajna mila, kar pomaga ohranjati normalni pH in ravnovesje v nožnici. Ženskam svetujemo, naj ne nosijo sintetično, ampak bombažno spodnje perilo. Vrhnja oblačila naj bodo zračna (in ne tesno »pritisnjena« na kožo). Umivanje intimnih predelov naj bo enkrat do največ dvakrat dnevno, izpiranju nožnice oziroma tuširanju nožnice »od znotraj« se je treba izogibati. Umivanje spolovila (in brisanje) naj bo vedno od spredaj nazaj, da preprečimo prenos bakterij iz zadnjika v nožnico,« pojasnjuje sogovornica.

Ženske bolezni
Okužba s HPV ne povzroči vaginalnega vnetja, kar pa ne pomeni, da gre za nenevarno okužbo. Foto: Bigstock

Spolno prenosljive okužbe kot vzrok vnetja

Tudi spolno prenosljive okužbe so lahko vzrok za vaginalno vnetje. Med njimi prevladuje okužba s klamidijo, nadalje pove sogovornica. »Če je vzrok vnetja v nožnici spolno prenosljiva okužba, je potrebno zdraviti oba (oz. vse) spolna partnerja. Prav tako se priporoča, da se pri spolnih odnosih vsaj nekaj časa uporablja kondom – tudi v primeru, da par sicer uporablja druge kontracepcijske metode. Vaginalna vnetja so namreč lahko vzrok za druga vnetja na rodilih, saj povzročitelji iz nožnice preko vratu maternice prehajajo naprej v trebušno votlino.«  Je v tem »rangu« tudi okužba s HPV? Ali slednja lahko vodi v vaginalno vnetje? Sogovornica je jasna: »Ne. Okužba s HPV ne povzroči vaginalnega vnetja.  Kar pa ne pomeni, da gre za nenevarno okužbo, še posebej, ker je okužba z visokorizičnimi HPV sevi dokazano povezana z rakom materničnega ratu, rakom zadnjika, rakom penisa, rakom zunanjega spolovila, rakom nosno-žrelnega prehoda.

Kadar je v vaginalni izcedek gost, sirast, spominja na skuto, gre najverjetneje gre za glivično okužbo. Če je vlecljiv, obarvan (rumenkast, zelenkast) in ima specifičen vonj (po ribah), gre verjetno za bakterijsko okužbo.

Okužba s HPV je sicer najpogostejša spolno prenosljiva okužba. V rodnem obdobju se skoraj vsak odrasel vsak enkrat okuži s HPV. Vendar okužba v več kot 90 % (po nekaterih podatkih celo v 98 %) v roku dveh let spontano izzveni. V preostalih 2 % pa okužba postane kronična in se vzpostavijo pogoji, da se začne DNK virusov HPV vklapljati v jedra celic na sluznici anogenitalnega področja. Tam potem počasi vzniknejo naprej predrakave spremembe, ki nezdravljene vodijo v raka. HPV okužbe prizadenejo oba spola, povzročajo pa predrakave in rakave spremembe: pri ženskah na materničnem vratu, nožnici in zunanjem spolovilu, pri moških pa na penisu. HPV okužba večinoma poteka nemo, brez kakršnihkoli simptomov. Najboljša zaščita je cepljenje, ki je pri nas na voljo tako dečkom kot deklicam. Ne gre za obvezno cepljenje, ga pa ginekologi zelo močno priporočamo, saj gre za cepivo, ki dejansko preprečuje raka.«