Kožne spremembe pri luskavici le vrh ledene gore

Ko govorimo o psoriazi pravzaprav govorimo o psoriatični bolezni, ki zajema psoriazo (luskavico) in psoriatični artritis, ki je pogosta posledica psoriaze.

Prve in najbolj značilne spremembe pri bolnikih z luskavico so kožne izbokline, ki združene tvorijo luskaste ploskve. Foto: Bigstock

Na dogodku za medije ob svetovnem dnevu psoriaze so slovenski strokovnjaki z obravnavanega področja opozorili na najpogostejše izzive, ki še vedno spremljajo to kronično obolenje.

Psoriaza je kronična vnetna bolezen, povezana z okvaro imunskega sistema. »Najpogosteje se pojavi med 25. in 40. letom, verjetnost, da jo bomo imeli, je večja, če jo ima nekdo od našega ožjega sorodstva. Ocenjujemo, da je v Sloveniji okoli 40.000 bolnikov, žal pa niso vsi diagnosticirani in spremljani,« je poudaril dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder iz KO za dermatologijo UKC Ljubljana.

Prof. dr. Tomaž Lunder iz KO za dermatologijo UKC Ljubljana.

Prve in najbolj značilne spremembe pri bolnikih z luskavico so kožne izbokline, ki združene tvorijo luskaste ploskve. Luskavica se najpogosteje pojavi na koži lasišča, komolcev, kolen, ledvenega ali križnega dela hrbtenice, dlani in stopal, lahko pa tudi na nohtih. Redkeje se izrazijo na obrazu, pri nekaterih bolnikih pa lahko lezije luskavice nastanejo v ustni votlini.

Luskavico danes zelo uspešno obvladujejo

»Večina ljudi ima blage oblike luskavice, ki jo uspešno obvladujemo lokalno, s kremami, mazili ali losjoni, tako zdravljenje večinoma vodijo družinski zdravniki, ki lahko tudi postavijo diagnozo luskavica. Težje oblike pa obvladujejo specialisti, te se najpogosteje pojavijo na podplatih, dlaneh, nohtih, lasišču in intimnih predelih. če je psoriaza bolj razširjena, je potrebno dodatno zdravljenje: fototerapija ali sistemsko zdravljenje. Običajno začnemo s starejšimi konvencionalnimi zdravili, če pa tako zdravljenje ni uspešno ali je kontraindicirano ali ga bolnik ne prenaša, imamo od leta 2005 za hujše oblike na voljo biološka zdravila. Ta so naredila revolucijo v obravnavi luskavice, saj z njimi lahko varno in učinkovito pomagamo tudi bolnikom s hujšimi oblikami bolezni. Nekatera si bolniki lahko injicirajo celo sami, kar doma,« je dejal Lunder in dodal, da ravno zaradi učinkovitih bioloških zdravil danes vidimo bistveno manj ljudi z luskavico: »Z biološkimi zdravili pri 90 odstotkih bolnikov dosežemo vsaj 90-odstotno izboljšanje, pri dobri polovici pa bolezenske spremembe na koži popolnoma izginejo.«

Pri tretjini bolnikov se razvije psoriatični artritis

Revmatolog doc. dr. Žiga Rotar s Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana je povedal, da se pri približno tretjini bolnikov z luskavico razvije psoriatični artritis.

Doc. dr. Žiga Rotar s Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana.

»Verjetno k temu prispevajo tako dedni dejavniki kot dejavniki iz okolja. Bližnji sorodniki bolnikov z luskavico imajo višje tveganje, da bodo imeli tudi sami psoriatični artritis. Navadno se psoriatični artritis razvije od pet do osem let po vzniku luskavice. Najpogosteje bolezen vznikne pri bolnikih, starih okoli 50 let. Psoriatični artritis se kaže z vnetjem sklepov in narastišč tetiv na kosti, klobasastim otekanjem prstov, prizadetostjo sakroiliakalnih sklepov in hrbtenice, pa tudi izvenskeletnih struktur, na primer z vnetjem oči ali kronično vnetno črevesno boleznijo. Glede na obliko luskavice pa so za vznik psoriatičnega artritisa najbolj dovzetni bolniki z luskavico lasišča, nohtov in tisti z luskavico na pregibih in skritih mestih,« je pojasnil doc. dr. Rotar in dodal: »če bi lahko prepoznali bolnike, ki so zelo ogroženi za psoriatični artritis, bi verjetno z zgodnjim in agresivnim zdravljenjem luskavice odložili ali celo preprečili vznik psoriatičnega artritisa.«

Doc. dr. Rotar je dejal, da kroničnih vnetnih revmatičnih bolezni sicer ne znamo pozdraviti. »Znamo pa jih vedno bolje zdraviti. Vse večji delež bolnikov z vnetnimi revmatičnimi boleznimi, ki se tega zavedajo in pri zdravljenju sodelujejo, lahko živi brez pomembnih omejitev. Ker kronične vnetne revmatične bolezni zvečajo tveganje za srčno-žilne dogodke približno enako kot sladkorna bolezen, je zelo pomemben zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano, redno gibanje, vzdrževanje normalne telesne teže izogibanje razvadam, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola,« je poudaril.

Kako ločimo psoriatični artritis od drugih revmatoloških bolezni

»Psoriatični artritis v Sloveniji odkrijemo pri 5 od 100.000 odraslih letno. Bolečino v sklepih pozna skoraj vsak med nami, lahko so posledica poškodb, preobremenitev, prebolevanja virusnih okužb. Bolečino, ki nakazuje na psoriatični artritis, pa običajno spremlja dolgotrajna jutranja okorelost, bolečine so hujše v mirovanju, bolečine gibanje zmanjša, počitek pa jih intenzivira,« je pojasnil doc. dr. Rotar.

Kronični bolniki imajo pogosto pridružene duševne motnje

Psihiatrinja asist. dr. Anja Plemenitaš z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor je opozorila, da imajo kronični bolniki pogosto pridružene duševne motnje. »Za psoriazo je značilno, da imajo bolniki lahko pogosteje slabšo samopodobo, spolne motnje, depresivne in anksiozne motnje ter povečano tveganje za samomorilnost. Tudi delovna uspešnost je lahko nekoliko nižja. S kronično boleznijo se torej lahko začne spirala, kjer je bolezen dodaten stres in ob pridruženem vnetju lahko vodi v izrazito povečano tveganje za pojav depresije, zlorabe psihoaktivnih snovi, slabe samopodobe in slabšega telesnega stanja,« je povedala. Dodala je, da nekaj slabih dni še ne pomeni, da imamo depresijo.

Asist. dr. Anja Plemenitaš iz Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.

»O depresiji govorimo, ko imamo najmanj 14 dni znižano razpoloženje in ne uživamo več v aktivnostih, ki so nas prej veselile. Temu se pogosto pridružujejo še motnje spanja, povečana tesnobnost, motnje apetita, utrudljivost, težave s koncentriranjem in razmišljanjem ter celo samomorilnost. V takih primerih je smiselno hitro poiskati pomoč. Stiske ob kronični bolezni, ki se lahko zakomplicira z odklonom v duševno motnjo, se ni treba sramovati, saj imamo učinkovita zdravila, lahko pa pomagajo že podporni ukrepi, ki ne vključujejo dodatnega uvajanja zdravil,« je dejala asist. dr. Plemenitaš.

Obstaja aktivno društvo, pridružite se jim! 

»Ne glede na to, ali so bolniki člani društva ali ne, so vabljeni k spremljanju naših aktivnosti in spletnih vsebin, kjer najdejo veliko koristnih, predvsem pa preverjenih informacij in poučnih nasvetov. Bolniki lahko v našem društvu dobijo res kredibilne informacije o obvladovanju psoriaze, saj so na spletu številne nepreverjene informacije, ki so lahko celo škodljive, pa sporoča javnosti predsednik Društva psoriatikov Slovenije Jan Koren.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj