Tudi čebele znajo izdelovati in uporabljati orodje

Že dolgo ne velja več, da smo ljudje edina vrsta na Zemlji, ki je sposobna kreativnega razmišljanja in zna uporabljati orodja. Seznamu, na katerem so poleg nas tudi opice, vrane, psi in mnoge druge živalske vrste, so se zdaj pridružile še čebele.

Čebele uporabljajo material za namensko spreminjanje panja, pri čemer ga preoblikujejo z usti. Foto: Bigstock

Čebele zbirajo iztrebke živali in jih nanašajo pred vhod v panj z namenom, da ga zaščitijo pred vdori sršenov. Gre za prvi dokaz, ki dokumentira uporabo orodja pri medonosnih čebelah. Našli so ga raziskovalci Univerze Guelph ter pred kratkim objavili v reviji PLOS One. Ugotovili so, da so se orjaški azijski sršeni panjev, obdanih z živalskimi iztrebki, lotevali redkeje in manj časa vztrajajo pri poskusih prebiti se vanje.

Sršeni organizirano napadejo čebelnjak

Orjaški azijski sršeni so invazivna vrsta, ki se je v severno Ameriko razširila iz Azije. V dolžino merijo več kot 5 centimetrov, razpon kril pa znaša več kot 7 centimetrov. Njihov pik pa je sedemkrat bolj strupen kot čebelji. Poznani so kot sršeni ubijalci, njihov plen pa so pogosto prav čebele. Profesor Gard Otis iz Univerze Guelph jih preučuje že desetletja. »Orjaški azijski sršeni so največje ose, ki ogrožajo čebele. Organizirano napadajo čebelnjake, kar lahko privede do njihovega popolnega uničenja. Vdirajo v panje, ubijajo čebele in odnašajo njihove ličinke z namenom, da bi z njimi nahranili svoj zarod,« pojasnjuje. Čebele v Vietnamu in drugje po Aziji so se naučile, da se jih lahko ubranijo na način, da pred panj nakopičijo živalske iztrebke – ki jih v ta namen organizirano zbirajo.

Navada, ki je čebele v ZDA in Kanadi nimajo

“Odkrili smo izjemno lastnost, ki jo imajo čebele za obrambo pred tem res groznim plenilcem,” je povedala Heeather R. Matilla iz Oddelka za biologijo na Wellesley College (ZDA). V nasprotju z azijskimi »kolegicami« čebele v Kanadi in ZDA navade varovanja panjev z živalskimi iztrebki nimajo. To pomeni, da se severnoameriški čebelarji lahko zanašajo le na uničevanje gnezd sršenov ter upanje, da bodo podnebje ali drugi dejavniki omejili njihovo širjenje.

Čebele najbolj vneto zbirale piščančji in prašičji gnoj

Raziskovalci so zbrali iztrebke vodnih bivolov, piščancev, prašičev in krav ter jih postavili v gomile blizu čebelnjakov. V nekaj urah jih je obiskalo več kot 150 čebel, še posebej vneto pa so zbirale iztrebke prašičev in piščancev. Raziskovalna ekipa je tudi označila posamezne čebele in spremljala njihovo početje. Ugotovili so, da so čebele živalske iztrebke odlagale okrog vhodov v panj.

Zaščita panja ustavila sršenje napade

Video posnetki so razkrili, da so sršeni panje z zmerno do močno izrazitim vonjem po živalskih iztrebkih obletavali za polovico manj časa. Le destino običajnega časa pa so »žvečili« vhod v panj, da bi prišli do čebeljih ličink. Manj verjetno je bilo tudi, da bodo začeli množične napade na bolj izpostavljene panje. Raziskovalci sicer niso prepričani, kaj sršene od panjev najbolj odvrača. Domnevajo, da ključno vlogo igra vonj po gnoju – ki lahko prikrije tudi vonjave, ki jih oddajajo čebele.

Feromon sproži potrebo po varovanju

Za nadaljnje razumevanje vedenja sršenov so raziskovalci uporabili kemični feromon, ki ga sršeni uporabljali pri označevanju teritorija. Ko so ga nanesli na vod v panj, je to čebele spodbudilo, da so nanj začele nanašati živalske iztrebke. »Čebele očitno uporabljajo material za namensko spreminjanje panja, pri čemer ga preoblikujejo z usti,« je dejal Otis. Prepričan je, da je to dokaz, da znajo izdelovati in uporabljati orodje.

Močni v skupini, šibki kot posamezniki

Čebelarji v Vietnamu običajno nadzorujejo sršene tako, da stojijo na straži in jim preprečujejo stopnjevanje napadov. “Če dovolite, se skupina sršenov zbere, napade kolonijo in jo prevzamejo,« je pojasnil Otis in priznal, da se je sprva dela z orjaškimi azijskimi sršeni bal. Vendar je v nekaj dneh ekipa ugotovila, da se sršeni niso branili, ko so bili v čebelnjaku in stran od lastnega gnezda.

Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj