Zaščita doma pred vsiljivci je pomembna tako pri živalih kot pri ljudeh. Gre za nagonsko vedenje, ki je skupno vsem. Kaj pa zavestna uporaba tehnik, ki so pri tem bolj uspešne, in uporaba uma za razvoj inovativnih metod, ki zagotavljajo večji uspeh?
Do sedaj je veljalo, da se izdelave orodij poleg ljudi poslužujejo le nekatere živalske vrste. Čebel med njimi ni bilo. Zdaj jih bo treba dodati na seznam. Čebele namreč sistematično zbirajo iztrebke živali in jih nanašajo pred vhod v panj z namenom, da ga zaščitijo pred vdori sršenov. Gre za prvi dokaz, ki dokumentira uporabo orodja pri medonosnih čebelah, poroča PLOS One. Sršeni se panjev, pri katerih je vhod obdan z živalskimi iztrebki, lotevajo redkeje in manj časa vztrajajo pri poskusih prebiti se vanje. Vendar se sčasoma navadijo na oviro in je ne jemljejo več resno. Čebele morajo strategijo glede na nove okoliščine spremeniti in izbrati nove kombinacije “zaščitnega materiala”. Gre za proces, ki ga tipično pripisujemo inteligentnim bitjem.
Sršeni organizirano napadejo čebelnjak
Orjaški azijski sršeni so invazivna vrsta, ki se je v severno Ameriko razširila iz Azije. V dolžino merijo več kot 5 centimetrov, razpon kril pa znaša več kot 7 centimetrov. Njihov pik pa je sedemkrat bolj strupen kot čebelji. Poznani so kot sršeni ubijalci, njihov plen pa so najpogosteje čebele. Profesor Gard Otis iz Univerze Guelph jih preučuje že desetletja. »Orjaški azijski sršeni so največje ose, ki ogrožajo čebele. Organizirano napadajo čebelnjake, kar lahko privede do njihovega popolnega uničenja. Vdirajo v panje, ubijajo čebele in odnašajo njihove ličinke z namenom, da bi z njimi nahranili svoj zarod,« pojasnjuje. Vnedar so se čebele v Aziji naučile, da se jih lahko ubranijo, če pred panj nakopičijo živalske iztrebke – ki jih v ta namen sistematično zbirajo.
Vneto zbiranje prašičjega in piščanjčjega gnoja
Raziskovalci so zbrali iztrebke vodnih bivolov, piščancev, prašičev in krav ter jih postavili v gomile blizu čebelnjakov. V nekaj urah jih je obiskalo več kot 150 čebel, še posebej vneto pa so zbirale iztrebke prašičev in piščancev. Raziskovalna ekipa je tudi označila posamezne čebele in spremljala njihovo početje. Ugotovili so, da so čebele izbrane živalske iztrebke odlagale okrog vhoda v panj.
Zaščita panja ustavila sršenje napade
Video posnetki so razkrili, da so sršeni panje z zmerno do močno izrazitim vonjem po živalskih iztrebkih obletavali za polovico manj časa. Le destino običajnega časa pa so »žvečili« vhod v panj, da bi prišli do čebeljih ličink. Redkeje so tudi začeli množične napade na bolj izpostavljene panje. Raziskovalci sicer niso prepričani, kaj sršene od panjev najbolj odvrača, domnevajo pa, da ključno vlogo igra vonj po gnoju – ker prekrije vonj po čebelah. Za nadaljnje razumevanje vedenja sršenov so raziskovalci uporabili feromon, s katerim sršeni označijo teritorij. Ko so ga nanesli na vod v panj, je to čebele spodbudilo, da so nanj začele nanašati živalske iztrebke. »Čebele očitno uporabljajo material za namensko spreminjanje panja,« je dejal Otis.
Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.
