Človeško telo je čudovit stroj, ki vedno znova preseneča s svojo učinkovitostjo. Njegove sposobnosti samozdravljenja so neverjetne, preživi v najbolj surovem okolju in si ga podredi.
Napori pri Ironmanu za telo podobni, kot nosečnost
Ženske pri stotih, ki vsak dan prehodijo 8 kilometrov z malho na ramenih? Moški pri 60+, ki pretečejo 50 km čez drn in strn v času, ki ga dosegajo vrhunski rekreativci na 42 km? Mladeniči, ki se na dah potapljajo v globine, ki jemljejo sapo? Ljudje, ki živijo v specifičnih okoljih, razvijejo moč, spretnost in vzdržljivost, ki so po merilih, ki vladajo v razvitem svetu, skoraj nepredstavljive. Ali meje vzdržljivosti človeka obstajajo in kje je meja, ki je telo ne zmore več?
»2,5 kratnik običajne presnove naj bi bil zgornja meja človeške vzdržljivosti, pravi teorija. Praksa kaže drugače.«
Voljo, ki žene naprej, ko se telo začne upirati, poznamo vsi. Nepripravljenim se zgodi lahko že na vzponu na bližnji hrib, bolj vešče doleti tik pred koncem dolgega kolesarskega vzpona. Ključ je v telesni pripravljenosti, ki jo gradimo leta in pri kateri je vztrajnost eden od ključnih dejavnikov. Kaj pa, ko telo ne zmore več? Kje so naše zmožnosti? Je res vse v glavi ali pa predvsem v telesu?
»Nosečnost za telo predstavlja podobno obremenitev, kot najbolj zahtevni športi.«
Pri fizičnih aktivnostih, ki trajajo dni, tedne in mesece, ljudje kalorije lahko porabljamo 2,5-krat hitreje kot sicer, pravijo znanstveniki. To je zgornja meja, ki smo jo sposobni doseči.
Meje postavlja črevesje
Če telesni napor preseže 2,5 kratnik presnovne hitrosti, telo začne razgrajevati lastna tkiva, da bi nadomestilo kalorični primanjkljaj. Povedano drugače: Uživanje več hrane ne pripomore k večji vzdržljivosti. Mejo postavi sposobnost prebavnega trakta, da razgradi hrano, verjetno pa tudi drugi dejavniki, ki niso bili (iz)merjeni.
»Ljudje, ki živijo v ekstremnih okoljih, razvijejo psihofizične sposobnosti, ki se zdijo zahodnjakom neverjetne.«
Škotski raziskovalci so analizirali vzorce urina, ki so jih med prvim in zadnjim deloma teka ubrali pri udeležencih teka Race Across Zda. Ugotovili so, da po 20 tednih teka udeleženci porabijo 600 kcal na dan manj, kot je pričakovano. Telo prilagodi svojo presnovo z namenom, da bi bilo kos ekstremnim razmeram. Slednja je – kar je izjemno presenetilo znanstvenike, le malo višja od tiste, ki se dogaja med nosečnostjo.
