Končno imamo tudi pri nas toplo poletje, ki smo ga pozimi tako težko pričakovali. V poletnem času je skrb za zaščito oči izjemnega pomena.
Sončna ali korekcijska očala
Tako kot kožo zaščitimo s kremo z zaščitnim faktorjem pred ultravijoličnimi žarki, moramo tudi oči zaščititi na podoben način. Ultravijolični žarki pridejo iz sonca, lahko pa se tudi odbijajo od različnih površin, kot je voda ali pesek. Najbolje oči pred UV-žarki (A in B) zaščitimo s konstantno nošnjo sončnih očal s 100-odstotno primerno zaščito. Pomembno je, da jih nosimo stalno, tudi ko je vreme oblačno. Nekateri napačno predvidevajo, da so dražja očala, kar se tiče zaščite, boljša, vendar so pogosto zelo poceni očala prav tako s popolno zaščito za UV-žarke. Če nosite korekcijska očala, naj imajo tudi ta zaščito za UV-žarke.
Če je v hrani velika doza C-vitamina, E-vitamina in cinka, se napredovanje okvare makule upočasni. (dr. Marija Ana Schwarzbartl, Očesni kirurški center dr. Pfeifer)
Oči naj bodo čim več v senci
Zelo pomembno je, da so oči v senci, če se le da. Če so okvirji sončnih očal veliki, je sence na očeh več in je zaščita boljša. Okvirji lahko blokirajo sončne žarke tudi pri strani oči, kjer sicer lahko pride do oči veliko preveč škodljivih UV-žarkov. Senco na očeh si lahko zelo preprosto naredimo tako, da nosimo kapo s šiltom.
Tudi v oblačnem vremenu je treba zaščititi oči
Nič ni narobe, če svoje oči zaščitimo s sončnimi očali, tudi ko zunaj ni sonca oziroma je oblačno, posebej če smo veliko na zraku, saj tudi v oblačnem vremenu oko lahko utrpi preveč UV-žarkov, posebej v visokogorju ali na morju.
Vedno imejte s seboj še ena rezervna sončna očala
Ker sončna očala pogosto izgubimo, pozabimo ali poškodujemo, je zelo priporočljivo, da imamo s seboj vedno še ena rezervna očala, posebej če se odpravimo na daljše potovanje ali izlet.
Izogibajte se soncu okoli poldneva
Od 11.00 do 16.00 je pri nas sonce najmočnejše in tudi največ UV-žarkov pride do očesa. Zato se v tem času raje spravimo v močno senco, v njej pa tudi obvezno nosimo očala in kapo s šiltom.
Pazite na zaščito oči otrok
Nikoli ni prezgodaj za zaščito oči otrok pred UV-žarki. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da se kar 80 % vse življenjske izpostavljenosti UV-žarkom zgodi do 18. leta starosti, ko smo več na svežem zraku in opravljamo več aktivnosti zunaj, posebej poleti. Ker otroška leča v očesu ne vsebuje filtra za UV-žarke, je za otroke izpostavljenost soncu še toliko škodljivejša. Pri odraslih leča ni več čisto prozorna; z leti se tako v očesni leči filtrira vse več UV-žarkov. Pri otrocih je tako zaščita oči s sončnimi očali in kapo s šiltom še pomembnejša kot pri odraslih. Otroci naj nosijo sončna očala in kapo že v prvih mesecih po rojstvu.
Če ne nosimo zaščitnih očal, si lahko močno poškodujemo oči
Fotokeratits ali fotokonjuktivitis je najpogostejša težava. Če smo na nekem dogodku, zabavi, koncertu, na barki … ves dan brez zaščite oči, sicer ne bomo občutili ničesar. Okvara se namreč pokaže šele po nekaj urah. Ko bomo zvečer hoteli spat, bo bolečina v očeh vse hujša, komaj bomo gledali, oči bodo rdeče in zelo boleče. Stalna izpostavljenost soncu pa dolgoročno lahko vodi v nastanek sive mrene; to je nežna veznična guba, ki raste prek roženice in zmanjšuje vid, nastajajo pinquequle, grde lise na belem delu očesa, lahko tudi kožni rak na vekah, ki se po študijah najpogosteje pojavlja na spodnji veki, na kateri očala ne ščitijo več, ščiti pa kapa s šiltom, in celo okvara mrežnice v rumeni pegi oziroma makuli.
Ne mencajte z rokami po očeh in umivajte si roke
Študije so pokazale, da je najboljši način preprečevanja širjenja infekcij s preprostim umivanjem rok. Če nekdo drgne svoje vnete oči, se potem prijema nekih predmetov, ki se jih dotikamo mi, se okužba zelo hitro prenaša. Poleti so pogoji za prenos okužbe odlični. Samo z rednim umivanjem rok večkrat dnevno lahko preprečimo prenos vnetja na očeh. In ne mencajmo oči, to je škodljivo ne samo zaradi prenosa infekcije, ampak tudi zaradi poškodbe roženice. Dokazano je pospeševanje keratokonusa pri tistih, ki si stalno mencajo oči.
Privoščite si dovolj spanca
Ker so poleti dnevi daljši, ker si večkrat privoščimo nekaj več ponočevanja ob zabavi in druženju s prijatelji, prav poleti lahko trpimo zaradi premalo spanca. Po raziskavah je namreč dokazano, da ljudje, ki delajo več kot 18 ur dnevno, težje opravljajo dela, pri katerih je potreben dober vid. Če ne spimo dovolj, se pogosteje pojavita tudi mencanje očesa in občutek suhega očesa. Zaradi pogostejšega mencanja oči pa se lahko pojavi infekcija očesa ali druge resnejše okvare očesa. Ne samo spanec, tudi dolgotrajno delo na blizu lahko škodljivo vpliva na oči. Zato se priporoča 20 minut bližinskega dela nato 2 minuti gledanja v daljavo, najbolje v barvo narave, nato lahko spet delamo 20 minut na bližino in to vajo ponavljamo prek dneva. Ponoči, ko moramo vstati zaradi različnih vzrokov, pa ne dražimo oči z močno svetlobo, saj to poruši normalno delovanje mrežnice in možganov. Prižgimo samo najmanjšo mogočo luč ali delajmo v temi.
Jejte zdravo in pijte dovolj vode
Poleti in tudi prek celotnega leta je izjemnega pomena pravilna prehrana, ki v veliki meri lahko vpliva tudi stanje oči. Hrana, bogata z določenimi nutritienti, preprečuje razvoj nekaterih očesnih stanj, ki se razvijajo počasi, z leti. Lutein in zeaksantin sta tako izjemnega pomena pri preventivi obolenj na makuli, to je centralni del mrežnice, ki je odgovoren za natančen vid, in preventivi sive mrene. Če je v hrani velika doza C-vitamina, E-vitamina in cinka, se napredovanje okvare makule upočasni. Velike doze C-vitamina naj bi pozitivno vplivale tudi na stanje naše očesne leče, naj bi celo podaljšala čas, ko ne potrebujemo očal za blizu, ki jih sicer običajno začnemo nositi po 45. letu, če sicer ne uporabljamo nobenih očal za daleč.
Poleti je možnost dehidracije večja kot sicer, posebej če se ukvarjamo z ekstremnimi športi ali veliko obremenitvijo telesa. Do dehidracije lahko pride zaradi športa ali težkega dela ob premajhenm vnosu tekočine v telo. Ker je temperatura okolice poleti lahko tudi zelo visoka, je izguba tekočine iz telesa že v mirovanju večja kot običajno, ob povečani telesni aktivnosti pa še toliko večja. Huda dehidracija lahko vodi v okvare tudi na očesu. Lahko pride do podrtja solznega filma, lahko do pojava nenadnega slabšega vida zaradi sprememb v lomnosti naše leče, pri hudi dehidraciji in elektrolitskem disbalansu se lahko pojavijo tudi siva mrena, nezadostna tvorba solz in druge očesne okvare. Pitje dovolj velike količine vode je tu edina potrebna preventiva. Pazite tudi na nadomeščanje elektrolitov, če je to potrebno.
Več informacij na: http://www.okc-pfeifer.si.
