Vse kar morate vedeti o glavkomu ali zeleni mreni

Avtor: Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, dr. med., specialistka oftalmologinja kirurginja

»Glavkom je bolezen, ki ne boli in je sami ne moremo zaznati dovolj hitro, zato je pri njej bistveni preventivni pregled, ki se ga opravi po 40. letu starosti oziroma pri družinah z znanim glavkomom pri sorodnikih še prej.«  

 
S pomočjo OCT aparature se lahko natančno analizira vidni živec in tako ugotovi ali je glavkom prisoten ali ne oziroma kako napredovan je glavkom.

Zakaj pri glavkomu izgubljamo vid?

»Pri glavkomu gre za postopno propadanje vlaken vidnega živca, ki pogosto nastane zaradi dolgotrajno povišanega očesnega pritiska. Povišan očesni pritisk ni edini vzrok za glavkom, saj imamo lahko glavkom, pa je naš očesni pritisk popolnoma normalen. Okvare vidnega živca zaznamo, šele ko je že veliko vlaken uničenih. Takrat opazimo izpad v vidnem polju, ki se oži.«

Kdo je najbolj ogrožen, da dobi glavkom?

»Glavkom se pogosteje pojavlja v določenih družinah, zato vedno v anamnezi vprašamo  o zaznanem glavkomu pri sorodnikih prvega in drugega kolena oziroma pozitivni družinski anamnezi. Kajenje slabo vpliva na razvoj glavkoma, prav tako povišan ali prenizek krvni pritisk, starost oziroma leta, saj je glavkom predvsem bolezen starejših ljudi; sladkorni bolniki imajo lahko glavkom pogosteje. Visokokratkovidni in visokodaljnovidni imajo tudi pogosteje glavkom.«

Kaj pa, če glavkom zdravimo, vendar prepozno?

»Vse okvare pri glavkomu, ki na vidnem živcu nastanejo, so ireverzibilne, torej že nastale škode ne moremo zdraviti ali pozdraviti, ampak lahko samo preprečujemo nadaljnjo škodo. Bistvena je torej preventiva, saj že poškodovanih živčnih vlaken vidnega živca kljub ustrezni protiglavkomski terapiji ne moremo pozdraviti.«

Kako vemo, da imamo glavkom?

»Ne vemo, razen če so izpadi v vidnem polju že prisotni, kar pa je samo pri že zelo napredovali obliki. Občasno sicer lahko pacienti občutijo tiščanje v očesu, glavobol, izgubo stranskega vida, mogoče so tudi hude očesne bolečine z bruhanjem, vendar to samo pri glavkomu z zaprtim zakotjem, ta pa je v Sloveniji sorazmerno redka oblika glavkoma.«

Slika očesnega ozadja.

Ali je torej več vrst glavkoma?

»Res je. Najpogosteje gre za glavkom z odprtim zakotjem, pri katerem je glavna težava v nepravilnem odtekanju prekatne vodice iz očesa ali v preveliki tvorbi prekatne vodice. Lahko pa gre za zaprto zakotje, pri čemer prekatna vodica iz očesa ne more odtekati zaradi bloka zakotja s šarenico. Glavkom je lahko tudi posledica očesne operacije, poškodbe, kopičenja določenih mas v očesu pri sindromu PEX. Tudi močna siva mrena lahko posledično povzroči glavkom. Obstaja tudi glavkom pri otrocih in še vrsta različnih oblik glavkomov.«

Katere preiskave so potrebne za postavitev diagnoze?

»Merjenje očesnega pritiska že dolgo ni več edino in najpomembnejše merilo za postavitev diagnoze. S pomočjo sodobnih aparatur, kot je OCT papile, in z analizo vidnega živca HRT 3, s preiskavo vidnega polja, pregledom vidnega živca pri široki zenici, pregledom zakotja, pregledom pod biomikroskopom, z merjenjem debeline roženice lahko z veliko gotovostjo potrdimo ali ovržemo diagnozo glavkoma. Potrebne so ponovitve preiskav, saj je bistveno opazovati spremembe na očesu s časom, saj le tako lahko določimo primerno in ustrezno terapijo za vsakega pacienta posebej. Za to sledenje glavkomskih pacientov obstajajo računalniški programi, ki to omogočajo, kot na primer Zeissov program Forum, ki združuje vse preiskave enega pacienta in jih primerjalno s časom analizira. Vse te preiskave lahko opravite samo v zelo dobro opremljenih očesnih ambulantah oziroma subspecialnih glavkomskih ambulantah, kot jo imamo v Očesnem kirurškem centru dr Pfeifer.«

Kako je z zdravljenjem?

»Običajne oblike glavkoma se zdravi najprej s kapljicami. Če pacient ne kapa kapljic, jih ne prenese ali si jih težko aplicira, je mogoče glavkom zdraviti z operacijo že na samem začetku bolezni. Pogosto je operativno zdravljenje potrebno pri težjih napredovalih oblikah glavkoma. Nekatere oblike glavkoma pa je treba takoj operirati. Nekatere oblike glavkoma lahko zdravimo tudi z laserskimi postopki.«

Kako je s kapljicami, katere vrste kapljic so na voljo?

»V Sloveniji je na voljo zelo veliko protiglavkomskih preparatov. Nekatere kapljice vsebujejo dve učinkovini, druge samo eno. Pogosto je treba kombinirati več kapljic, da dosežemo primeren učinek. Ker je terapija dolgotrajna, običajno kar dosmrtna, je zelo pomembno, da poskusimo, če je le mogoče, uporabljati kapljice brez konzervansov, saj so konzervansi v kapljici dolgoročno lahko škodljivi za očesno površino, solzni film in tudi za druge strukture očesa. V Sloveniji imamo že kar lep nabor protiglavkomskih  kapljic brez konzervansov.«

Ali obstaja preventiva, da do glavkoma sploh ne pride?

»Glavkoma ne moremo preprečiti z zdravim načinom življenja, s telovadbo ali kako drugače. Bistvena sta zgodnje odkritje bolezni in pravilno zdravljenje. Če je glavkom pravilno zdravljen, pacient nima nikakršnih težav, vidi odlično, tudi vidno polje je neokrnjeno. Lahko pa smo zaradi glavkoma slepi in ta slepota je nepopravljiva. Če torej glavkom odkrijemo prepozno ali ga nepravilno zdravimo, lahko pripelje do popolne slepote, ki je ne moramo pozdraviti niti z operacijo niti s kapljicami.«

Kaj torej svetujete?

»Preventivni pregled pri vseh, starih 40 let ali več, pri pozitivni družinski anamnezi pa že prej – ne samo merjenja očesnega pritiska, ampak celotno glavkomsko obravnavo.«

S pomočjo OCT aparature se lahko natančno analizira vidni živec in tako ugotovi ali je glavkom prisoten ali ne, oziroma kako napredovan je glavkom. 

Foto: Očesni kirurški center dr. Pfeifer

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj