Avtor: dr. Karin Kanc, dr. med.
Imamo občutek, da so petdeseta prav najlepša leta: po novem sicer še nismo v pokoju, bili pa bi najboljši in najdragocenejši v službi, ker imamo veliko delovnih izkušenj in še kar nekaj energije za nove projekte; otroci so poleteli iz gnezda in si krojijo svoja nova življenja – veseli smo, če pridejo in če jim lahko kaj pomagamo, vsekakor pa je zelo narobe, če se v njihova življenja vtikamo bolj, kot je prav.
Navajamo se na to svojo novo vlogo. Kdor ima srečo, da ima še žive starše, gotovo tudi zanje potrebuje kar nekaj energije, pa vendar, mogoče je zdaj nekaj več časa, ki ga imamo samo zase. Kako ga izkoristiti? Internet je poln nasvetov, a verjetno je najbolje, da si vsak izmed nas vzame nekaj časa za samorefleksijo, za meditacijo na temo, kaj si zdaj želimo v svojem življenju; kaj nam je najpomembnejše; katero starost si želimo zase; ne nazadnje tudi, kako se bomo pripravili na pokoj.
Zdravih in srečnih let
Če smo s seboj iskreni, čutimo, da telo potrebuje veliko več pozornosti kot v mlajših letih. Nekdo mi je zadnjič rekel, da je prav srečen, če ga zjutraj nič ne boli … Res je, rado boli tu in tam, kolena ne ubogajo več kot včasih in po neki hrani, ki smo jo z veseljem jedli, nam ni več dobro. Kar nenadoma nas doletijo neke nove diagnoze: sladkorna bolezen, hipertenzija, hiperholesterolemija, mogoče celo še hujše, kot so angina pektoris, rak in še kaj. Dobivamo zdravila, ki jih goltajo tudi naši starši, in nemalo je takih ljudi, npr. v moji ordinaciji, ki se zdravilom na vse pretege upirajo. Nato pa se malo pogovorimo – jaz sem zadnja, ki bi ljudi po nepotrebnem ‘pitala’ s tabletami, z inzulinom in podobno, a dejstvo je, kot velikokrat pravim svojim pacientom, da se v starem Rimu mi tako ali tako ne bi več srečevali, saj je bila takrat pričakovana življenjska doba 28 let. Mi vsi bi radi dočakali 100 let, pa ne kar kakšnih 100 let, ampak LEPIH 100 let. Če imamo tak cilj, se je zanj treba potruditi. V petdesetih letih in pozneje zdravje gotovo ne pride samo od sebe. Kot prvo se je dobro kdaj pa kdaj (tudi preventivno) oglasiti pri osebnem zdravniku, dobro se je odzivati na programe Svit, Dora in Zora.
Sluh je povezan tudi z demenco in s Parkinsonovo boleznijo
Kaj pa zase lahko naredimo sami? Pa smo pri zdravem življenjskem slogu, ki si ga vsak razlaga po svoje. In prav je tako – za vsakogar je zdrav življenjski slog nekaj, kar si izbere v okviru priporočljivega. Gotovo si na starejša leta želimo ohraniti čim bolj zdrave možgane in skrb zanje pravzaprav vsebuje najpomembnejše elemente zdravega življenjskega sloga: redna fizična aktivnost, npr. vsaj 30 minut hitre hoje dnevno, izboljšuje pozornost in spomin; z redno aktivnostjo pride tudi lažje vzdrževanje primerne telesne teže in obenem preventiva oz. boljša urejenost sladkorne bolezni; pozorni bodimo na povišan krvni tlak, povišane maščobe in holesterol v krvi, zelo pomembno pa je, da opustimo kajenje. Kot pomembno preventivo demence in Parkinsonove bolezni v zadnjem času omenjajo, da si vsak pravočasno priskrbi slušni aparat ob najmanjšem poslabšanju sluha in da imamo vsako noč dovolj kakovostnega spanja. V spanju namreč celice imunskega sistema v možganih čistijo odmrle celice in preprečujejo njihovo zastajanje v možganih. Ena najpomembnejših reči pa je, da ostanemo v stiku z ljudmi, da se redno družimo, poveselimo in sprostimo, imamo tudi redne izzive za možgane, kot so: križanke, nove knjige, filmi in še bi se našlo. Kaj pa naj jemo? Najboljša je mediteranska prehrana z obilico zelenjave, sadja, olivnega olja in oreščkov, rdečega mesa pa naj bo le za vzorec. In pazite – po novem tudi majhna količina alkohola NI več priporočljiva.
Kot je v emblemu moje ordinacije jazindiabetes, menim, da sta najpomembnejša gibanje (lahko s psom) in lastna odločitev, da že preventivno zase postorimo vse najbolje v upanju na lepo starost.
Pridite na posvet k nam in skladno s preverjenimi medicinskimi smernicami vam bomo pomagali sestaviti vaš osebni načrt za ohranjanje in krepitev zdravja.
Z redkimi izjemami velja, da si svoje zdravje vsak kroji sam.
Foto: osebni arhiv
