Avtor: R. M. Z.
Nosečnost je največkrat čas veselega pričakovanja, žal pa ne vedno. Če se bliža porod in nosečnica ugotavlja, da po rojstvu otroka ne želi ali ne more skrbeti zanj, naj se obrne na center za socialno delo ali k svojemu ginekologu po pomoč, podporo in usmeritev, pravi dr. Zalka Drglin z NIJZ o nosečnicah, ki se znajdejo v eni od najhujših stisk.
Že pred porodom se je mogoče dogovarjati za oddajo v posvojitev. Če se nosečnica boji obsojanja ali nasilja v svojem domačem okolju, obstaja tudi možnost, da se začasno naseli v varni hiši ali materinskem domu. Biološka mama bo v porodnišnici ob razumevajočem osebju varno rodila. Številni pari namreč čakajo, da bi posvojili novorojenko ali novorojenčka takoj po njegovem rojstvu in mu nudili starševsko ljubezen.
Vse nosečnice ne zanosijo, ker bi si želele otroka in da nekatere nimajo ustreznih okoliščin, da bi lahko vzgajale otroka in skrbele zanj, ob tem poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravje.
»Če bodoča mama (še) ni pripravljena na materinstvo, je ključno, kako se na spoznanje, da bo oče, odzove moški,« poudarja Drglinova, »Na primer z jasno pripravljenostjo prevzeti odgovornosti očetovske vloge, s krepitvijo razmerja in podporo ženski v njeni novi vlogi. Če gre za ekonomske stiske, pomanjkanje sredstev za življenje, nezaposlenost, deprivacijo, ko je videti, kot da je zahtevna in dolgotrajna naloga materinstva pretežko breme, je treba podpreti posameznico in družino z zagotovitvijo dobrih življenjskih pogojev; kot člani družbe se moramo zavezati k sočutnemu in naklonjenemu ustvarjanju dobrih pogojev za starševstvo nasploh.«
Drglinova izpostavlja pomembno vlogo zdravstvenih delavcev kot oseb, ki jim posameznica lahko zaupa tudi težke življenjska vprašanja: »Zdravstveni strokovnjaki, pa naj bodo to babice, ginekologi/-inje al kdo drug, imajo pomembno vlogo: v odprtem odnosu z zagotovljenim temeljnim spoštovanjem oblikujejo prostor za izražanje občutij, tako posameznica lažje spregovorilo svojih čustvih, strahovih in dvomih. S tem se odprejo možnosti za iskanje rešitev pri njej, v družini, v okolju, kjer živi, in v drugih ustanovah in službah.«
Kaj naj stori ženska?
Na vprašanje, kaj naj storijo nosečnice, ki se znajdejo pred vprašanjem neželenega materinstva, dr. Zalka Drglin odgovarja: »Ženskam, ki se znajdejo v stiski, sporočamo: vedno je nekdo, ki vam je pripravljen prisluhniti, iščite, dokler ne dobite podpore. V težavah niste sami. Pokličete lahko na različne telefone za ljudi v stiski, obrnete se lahko na svojega ginekologa ali osebnega zdravnika, center za socialno delo ali zdravstvene ustanove, kot je porodnišnica ali na nevladne organizacije, kot je Združenje Naravni začetki. Zaupnost vam je zagotovljena.«
»Detomor je dejanje, ob katerem obmolknemo,« povzema pretresenost javnosti Drglinova, »je pa hkrati glasno vprašanje vsem nam: smo kot posameznice in posamezniki v tej družbi dovolj čuteči in pozorni na najrazličnejše okoliščine, s katerimi se soočajo nekatere nosečnice: med nami so ženske, žrtve nasilja in zlorab, mlada dekleta, ki so nepoučena o spolnosti in preprečevanju neželene nosečnosti ali so zavedena; ženske s težavami v duševnem zdravju ali z določenimi primanjkljaji v duševnem razvoju, ženske, ki živijo brez doma ali v revščini, v nemogočih delovnih pogojih?«
Foto: Bigstock
