Katere so glavne očesne bolezni, ki jih je potrebno redno oftalmološko spremljati in preventivno odkrivati?
V razvitem svetu sta glavkom in degeneracija makule očesni bolezni, ki najpogosteje nepopravljivo ogrožata vid. Pri sivi mreni, ki se sicer pojavlja najpogosteje kot vzrok za slab vid, lahko vid z operacijo popolnoma povrnemo. Pri glavkomu gre za nepopravljivo okvaro vidnega živca, pri degeneraciji makule pa za nepopravljivo okvaro mrežnice. Ker nobno od teh stanj ne boli in v zgodnjih fazah ne jemlje vida, je bistveno njuno zgodnje odkrivan in pravočasno zdravljenje. Važno je, da jih začnemo zdraviti pravočasno, ko okvare še niso tako velike, da bi jih pacient zaznal kot poslabšanje vida. Ko je namreč vidni živec ali mrežnica prizadeta, je okvara, ki je že nastala, nepopravljiva. Zato vsem, še posebej pa tistim pacientom, ki imajo bolezen v ožji družini, svetujemo nujno preventivni oftalmološki pregled po 40. letu starosti, tudi če nimajo očesnih težav.
So pa tudi druge, redkejše očesne bolezni, ki jih je potrebno odkrivati in redno zdraviti.
Kako in ali lahko prevetivni pregled reši vid pri glavkomu?
DA. Pri glavkomu gre za počasno okvaro vidnega živca, ki nastane iz različnih vzrokov. Najpogosteje je vzrok v povišanem očesnem tlaku, so pa lahko tudi drugi vzroki: vnetni, avtoimuni, anatomija očesa, določena zdravila ki jih jemlje pacient zaradi drugih sistemskih bolezni, poškodbe glave ali oči … S preventivnim prlegedom je zato vedno potrebno pregledati očesni tlak, pogledati oči pod biomikroskopom, razširiti zenico, pogledati in poslikati vidni živec, narediti OCT preiskavo vidnega živca, pregledati vidno polje, pregledati zakotje očesa, izmeriti debelino roženice, narediti dobro anamnezo in potem vse te preiskave, skupaj s pogovorom s pacientom, primerno ovrednotiti. Samo povišan očesni tlak še ne pomeni da gre za glavkom. Tudi normalni očesni tlak še ne pomeni, da ne gre za glavkom. Na začetku pacient ne opisuje težav, ko pa je vidni živec že prizadet so najprej prisotne okvare v vidnem polju. Vsaka okvara vidnega polja je nepopravljiva, zato moramo glavkom zdraviti preden nastane.
Včasih pride na pregled pacient, ki je že skoraj slep, če je vzrok v glavkomu, mu lahko pomagamo, da ohrani vsaj vid ki ga še ima, izboljšanje pa velikokrat ni več mogoče. Če pa glavkom začnemo zdraviti pravočasno, ko še ni okvar vidnega živca, pacient sploh nikoli ne bo imel okvare vida in ob primerni terapiji sploh ne bo vedel, da ima glavkom, saj bo njegov vid popolnoma ohranjen.
Kaj pa pri degeneraciji makule, lahko s preventivnim pregledom preprečimo okvaro vida?
Da. Degeneracija makule je vse pogostejša bolezen starejših. Ker je večinoma počasi napredujoča, neboleča, jo pacienti na začetku ne jemljejo dovolj resno, saj so v začetni obliki težave z vidom relativno male. Na pregledu pri oftalmologu lahko odkrijemo že zelo zgodnje okvare na mrežnici v sklopu degeneracije makule in jih začnemo zdraviti.
Obstajata dve glavni skupini degeneracije makule, suha in vlažna. Suha oblika je bolj pogosta in jo zdravimo s tabletami za mrežnico, ki jih lahko kupimo v lekarni v prosti prodaji. Ta zdravila zelo učinkovito preprečujejo napredovanje degeneracije makule. Kar pa je na mrežnici že poškodovano, pa večinoma ni popravljivo s tabletami. Zato je bistveno, da bolezen odkrijemo čimprej, ko so okvare mrežnice še tako male, da ne povzročajo okvare vida. Sedaj so registrirali tudi zdravilo v obliki očesnih inekcij za suho obliko degeneracije makule, za obliko z geografično atrofijo, ki veliko obeta, vendar zdravilo trenutno še ni registrirano v Evropi.
Za vlažno obliko, ki pa je redkejša,zanj je značilno hitrejše pešanje vida, so edina pomoč injekcije z anti VEGF učinkovino v oko in to večkrat, da vsaj preprečimo napredovanje bolezni. Izboljšanje vida po terapiji z inekcijami je sicer tudi možno, a le, če smo pričeli s terapijo dovolj zgodaj, ko se je vlažna oblika degeneracije šele začela. Ker na začetku vlažne oblike običajno vid še ni močno prizadet, mnogi potrpežljivo čakajo, da se vid popravi, ko pa je vid že bolj prizadet, pa je terapija bistveno manj uspešna. Zato je nujno ob poslabšanju vida čimprej obiskati oftalmologa.
Kaj pa, ko je že znana diagnoza, kako naprej?
Ko imamo znano diagnozo je potrebno redno spremljanje bolezni. Pri glavkomu moramo običajno z leti krepiti terapijo. Včasih je potrebna tudi operacija. Katera je ustrezna terpija za določeno stopnjo okvare pri glavkomu, se vedno znova, glede na preiskave, odloča oftalmolog in po potrebi spremeni terapijo. Običajno so pri glavkomu dovolj ena do dve kontroli letno do konca življenja, na začetku pa je potrebno več pregledov, da se določi učinek terapije, ki smo jo predpisali.
Pri degeneraciji makule je število kontrol odvisno od stanja bolezni. Včasih je dovolj ena kontrola na leto, drugič – mesečno. Kdaj kontrola – se glede na stanje mrežnice in s pomočjo preiskav odloči oftalmolog vsakič sproti. Od tega je tudi odvisna terapija, pri vlažni oblika pa frekvenca aplikacije anti VEGF zdravila v oko. Če zdravilo damo prepozno, lahko zopet pride do poslabšanja vida, ki pa se vse težje znova popravi. Zato so kontrolni prlegledi pri degeneraciji makule lahko zelo pogosti.
Kaj je torej glavni nasvet , kako ohraniti vid za stara leta ?
Preventivni pregled pri najpozneje 40 letih, potem pa naprej kontrole, kot svetuje oftalmolog, zdravo življenje, gibanje na zraku, zdrava prehrana in zadovoljstvo s sabo in tem, kar nam prinese življenje, pa bodo tudi oči zdrave.
