Glavkom – tihi uničevalec našega vida

Po definiciji gre pri glavkomu za napredujočo okvaro vidnega živca oziroma z drugimi besedami za progresivno optično nevropatijo. Najpogostejša oblika najbolj prizadene starejše prebivalstvo, predvsem starejše od 65 let.

Pri napredovalem glavkomu pogosto pacienti povedo, da bolj megleno vidijo ali pa opazijo, da del slike manjka in je tisti del bolj meglen. Foto: Bigstock

Bolezen lahko poteka tiho, brez simptomov in se je ljudje sploh ne zavedajo, dokler ni precej napredovala. V tem pogledu je podobna sladkorni bolezni, ki se je pacienti tudi lahko dolgo ne zavedajo, je na začetku razložila specialistka oftalmologinja prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., z Oddelka za glavkom Očesne klinike UKC Ljubljana.

Ljudje pogosto ne pridejo pravočasno k zdravniku, saj ne opazijo težav ali pa jih pripisujejo staranju. Vidna ostrina je lahko v poteku bolezni zelo dolgo ohranjena. Zaradi glavkoma bolniki navadno ne vidijo črnih lis v vidnem polju, ampak imajo večkrat t. i. negativne skotome, torej gre za izpade vidnega polja, ki se jih pacient ne zaveda in se odkrijejo šele ob pregledu. Pri napredovalem glavkomu pogosto pacienti povedo, da bolj megleno vidijo ali pa opazijo, da del slike manjka in je tisti del bolj meglen, prof. Cvenkel odgovori na vprašanje o simptomih pri glavkomu.

Prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., Oddelek za glavkom Očesne klinike UKC Ljubljana. Foto: Osebni arhiv

Kako pogost je glavkom?

Prevalenčnih študij ni veliko. Približne ocene prevalence se gibljejo med tremi in štirimi odstotki za osebe med 40. in 80. letom starosti. Pri starejših od 85 let je glavkoma še bistveno več, od 10 do 12 odstotkov.

Kateri so dejavniki tveganja za glavkom?

Pri nas je najpogostejša oblika glavkoma primarni glavkom. Vemo, da je ta oblika močno povezana z napredujočo starostjo – pri osebah, starejših od 65 let, je glavkoma več kot pri mlajših. Drug dejavnik tveganja je dednost; osebe, ki imajo v prvem kolenu sorodnika z glavkomom, imajo približno za 12-krat povečano ogroženost, zato je priporočljivo, da preventivno poiščejo oftalmologa zelo zgodaj, že pri 30. oziroma 35. letu.

Tudi visoka kratkovidnost (npr. nad štiri dioptrije) je dejavnik tveganja za glavkom. Povišan očesni tlak sicer ni edino diagnostično merilo za glavkom, je pa pomemben dejavnik tveganja. Povečano tveganje za glavkom imajo tudi pacienti, pri katerih je bilo potrebno dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidnimi kapljicami za oči ali sistemskimi kortikosteroidi, ter osebe, ki so imele v preteklosti resnejšo poškodbo očesa ali znotrajočesno vnetje.

Kako zdravnik prepozna glavkom?

Merila za diagnozo niso tako jasna kot pri npr. sladkorni bolezni ali arterijski hipertenziji, zato je veliko odvisno od individualne klinične ocene specialista oftalmologa, ki tudi odloča o obsegu preiskav, ki jih bo vključil v diagnostiko. Navadno bo vključil meritev očesnega tlaka, mogoče tudi nekatere druge preiskave. Ključen je pregled očesnega ozadja z oftalmoskopom, pri čemer ocenjuje videz izstopišča vidnega živca oziroma papile ter razmerje med velikostjo ekskavacije in premerom papile.

Ocenjuje tudi nekatere druge strukture na očesnem ozadju. Papila je fiziološko nekoliko ugreznjena – to s tujko imenujemo ekskavacija. Če je npr. premočno ugreznjena in razširjena, je lahko to sumljivo za glavkom. Med ljudmi je velika variabilnost, zato je včasih težko postaviti diagnozo. Nekateri imajo lahko zelo velike papile z veliko ekskavacijo, pa se potem v poteku diagnostike včasih izkaže, da ne gre za glavkom. Zelo pomembna je individualna ocena oftalmologa. Ob nejasnostih se zaradi natančnejše ocene odločajo za pogostejše kontrolne preglede.

Kakšno vlogo ima družinski zdravnik?

Pacienti lahko svojemu osebnemu zdravniku povedo, da imajo povečano tveganje za glavkom (npr. imajo svojca z glavkomom v ožji družini ali so močno kratkovidni itn.), ter ga povprašajo glede možnosti za napotitev.

Kaj pomeni odprto in zaprto zakotje?

Zakotje je predel v očesu, ki leži med roženico in šarenico. Ta opravlja pomembno funkcijo, saj drenira prekatno vodko, ki nastaja v ciliarniku. Pri glavkomu z zaprtim zakotjem lahko npr. pride do tako izrazite zapore trabekularnih struktur v zakotju, da se očesni tlak v kratkem času močno poviša. Pacienti imajo takrat lahko zelo dramatične simptome: bolečino s slabostjo in celo bruhanjem, rdeče oko … Temu rečemo akutni glavkomski napad in zahteva urgentno obravnavo, tudi sredi noči, vendar pa ima samo 30 odstotkov pacientov z glavkomom zaprtega zakotja tako dramatičen potek; pri preostalih lahko bolezen poteka počasi in prikrito, brez bolečin, z le občasnimi zameglitvami.

Ali se pacienti zavedajo resnosti bolezni?

Pacienti so si med seboj zelo različni. Sploh mlajši včasih težko verjamejo, da je nekaj narobe, če sami nimajo težav. Oftalmologi zato veliko pozornosti namenjajo izobraževanju pacientov o njihovi bolezni, saj brez aktivnega sodelovanja pacienta zdravljenje ne more biti uspešno. Ena izmed stvari, ki se jih morajo pacienti zavedati, je ta, da zdravljenje ni namenjeno izboljšanju vida, ampak preprečevanju napredovanja okvare vida. Zelo koristno je, da bolnik pride na pregled skupaj s svojcem ali z osebo, ki ji zaupa. Ob slabi novici smo ljudje neredko prestrašeni in si zaradi stresa mogoče ne zapomnimo vsega, kar je zdravnik povedal. Kontrolni pregledi so nekaterim pacientom odveč, vendar so izjemnega pomena, ker lahko le s pravočasno diagnostiko oftalmolog ustrezno reagira in prilagodi zdravljenje, če je potrebno.

Kako poteka spremljanje bolnikov z glavkomom?

Spremljanje je odvisno od različnih dejavnikov, med drugim od vrste in stopnje glavkoma. Specialist se bo mogoče pri 95-letnem bolniku z začetnim primarnim glavkomom odločil za manj agresivno zdravljenje in spremljanje, saj je lahko pri takem pacientu vprašljivo razmerje med koristjo zdravljenja in obremenitvijo, ki jo predstavlja vsakodnevno vkapavanje kapljic v oči, ter njihovimi stranski učinki. Povsem drugače je pri 30-letnem bolniku, pri katerem bosta zdravljenje in spremljanje navadno bistveno agresivnejša.

Katere vrste zdravljenja so na voljo?

Na trgu je množica različnih kapljic, ki znižujejo očesni tlak, kar je pogosto prva linija zdravljenja za veliko pacientov. Nekatere vrste glavkoma so primerne za lasersko zdravljenje, pri nekaterih pa se odločijo za operativno zdravljenje. Vsakodnevna aplikacija kapljic je marsikateremu pacientu naporna, zato znanstveniki v tujini intenzivno iščejo možnosti za udobnejše načine dovajanja zdravil v oči, vendar za zdaj še ni rešitev, ki bi jih lahko priporočali.

Zakaj priporočate kapljice brez konzervansov?

Kapljice brez konzervansov ljudje bolje prenašajo – manj je težav zaradi suhega očesa, manj je draženja in neprijetnih pekočih občutkov. Ti ugodni učinki po zamenjavi kapljic s konzervansom s kapljicami brez njih včasih niso opazni takoj v enem dnevu, ampak se pacienti šele čez približno dva ali tri mesece pohvalijo, da je npr. manj občutka tujka ali pekočih oči.

Pa neželeni zapleti ob zdravljenju?

Zdravljenje glavkoma je dolgotrajno; pacienti lahko sčasoma začnejo opažati pordelo oko ali pa jih srbi, nekateri imajo občutek tujka v očesu, suhe oči, včasih se pojavi tudi obarvanje vek. Zato je nadvse pomembno jemati kapljice, ki so s čim manj dodatnimi snovmi in brez konzervansov. Mogoči so tudi neugodni izhodi operacij. Predvsem gre za težave, povezane s pretiranim celjenjem in z brazgotinjenjem. Te paciente je po operaciji treba skrbno spremljati (še posebej prve tri mesece po operaciji), da se omeji premočno celjenje in ohranja pretok prekatne vodke.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj