Avtor: Polona Šifrer, mag. pharm.
Rumena pega ali makula se nahaja v centralnem predelu očesne mrežnice, v katerem je gostota receptorjev, ki zaznavajo svetlobo, največja. Pomembna je za ostrino centralnega vida, zlasti za dejavnosti, kot sta branje in pisanje, ter za sposobnost zaznavanja barv, prepoznavanja obrazov, za vožnjo avtomobila …
Okvara rumene pege ali degeneracija makule prizadene predvsem starejše ljudi; govorimo o starostni degeneraciji makule (SDM). V razvitem svetu je ta bolezen najpogostejši vzrok za slepoto pri ljudeh, starejših od 50 let. Prospektivna raziskava kaže, da bo do leta 2020, 8,01 % vseh ljudi med 45. in 85. letom prizadela SDM in da se bo do leta 2040 ta delež dvignil na 8,69 %. SDM bo prizadela več Evropejcev kot Azijcev ali Afričanov.1
Redkejši obliki sta juvenilna makularna degeneracija in degeneracija pri visoki kratkovidnosti.
Starostno okvaro rumene pege (SDM) prepoznamo po naslednjih znakih:
– poslabšanje vidne ostrine, tako da na primer težko beremo brez dodatne luči, predmeti postajajo zamegljeni, nepravilnih oblik, velikosti in barv;
– ko vid naravnamo v predmet, imamo občutek, da bo ta poskočil;
– ne vidimo več podrobnosti;
– v centralnem vidu se pojavi temna ali slepeča pika.
Najpogostejša je suha ali atrofična oblika SDM. Predel rumene pege zaradi pomanjkljive prekrvavitve delno ali v celoti propade (atrofira). Zdravljenja za to obliko še ni.
Telo poskuša »popraviti« to napako z ustvarjanjem novih krvnih žilic pod mrežnico. Ker žilice izraščajo iz žilnice (horoidea), govorimo tudi o horoidalni neovaskularizaciji. Na novo nastale žilice se nekaj časa še razraščajo, potem pa se spremenijo v brazgotino. Tako tkivo ni več funkcionalno. To so lastnosti vlažne oblike makularne degeneracije, ki prizadene približno 10–15 % SDM. Okvara vida je pri tej obliki običajno hujša kot pri suhi obliki.
Ker ustreznega zdravljenja za suho obliko SDM, ki prizadene največ ljudi, še ni, so pred vami navodila, kako lahko preprečite ali upočasnite napredovanje SDM.
11 korakov za pomoč pri preprečevanju starostne degeneracije rumene pege
Pred vami je seznam 11 korakov, s katerimi lahko preprečite ali upočasnite napredovanje degeneracije rumene pege:
1. Prenehajte kaditi, če kadite.
Kajenje je eden poglavitnih dejavnikov tveganja. Številne raziskave so pokazale, da imajo kadilci lahko do 4-krat pogosteje degeneracijo makule kot nekadilci.2
2. Jejte veliko temno zelene listnate zelenjave, kot so na primer: surova špinača, ohrovt, solata, zelje …
Raziskave kažejo, da imajo osebe, ki uživajo zelenjavo z veliko vsebnostjo karotenoidov (lutein in zeaksantin), za 43 % manjše tveganje razvoja degeneracije makule.3
3. Vsak dan jejte sveže sadje in oreščke.
Raziskava s Harvarda je pokazala, da redno uživanje oreščkov zmanjša tveganje nastanka mokre in hude oblike starostne degeneracije makule. Raziskava iz Massachusettsa pa je pokazala, da z vsakodnevnim uživanjem treh obrokov sadja in oreškov lahko upočasnimo napredovanje zgodnje in zmerno napredovale oblike bolezni.4
4. Jejte ribe z visoko vsebnostjo omegamaščobnih kislin.
Raziskave kažejo, da vsaj dva obroka rib tedensko zmanjšata tveganje v primerjavi s tistimi, ki ribe jedo samo enkrat mesečno ali pa jih sploh ne jedo.5
5. Omejite vnos rafiniranih ogljikovih hidratov (zlasti živil z visokim glikemičnim indeksom).6
6. Bodite redno telesno aktivni in vzdržujte optimalno telesno maso.
Za redno telesno aktivne so v raziskavi opredelili posameznike, ki v enem dnevu prehodijo približno 5 km, in sicer vsaj 3-krat tedensko ali podobno. Tveganje za razvoj degenerativni sprememb na makuli se je znižalo za 70 % v primerjavi z neaktivnimi.7
7. Nadzorujte svoj krvni tlak in raven holesterola v krvi.
Nekatere raziskave govorijo o povezanosti visokih ravni holesterola v krvi in večjim tveganjem za razvoj sprememb na rumeni pegi. Številne raziskave pa govorijo o napredovanju degeneracije makule pri visokem krvnem tlaku, zato ga redno nadzorujte, zlasti če so se degenerativne spremembe že začele.7
8. Posvetujte se z zdravnikom, če poleg zdrave in uravnotežene prehrane potrebujete še multivitaminsko-mineralni pripravek za zagotovitev zadostnih količin vitaminov in mineralov.
Degeneracija makule je najpogosteje povezana s starostjo. Starejši običajno zbolevajo za več različnimi boleznimi, vnos hrane pa je manjši. Posvetujte se, če s hrano lahko vnesete vse potrebne vitamine in minerale.
9. Če že imate starostno degeneracijo rumene pege – makule – se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom o jemanju prehranskega dopolnila, posebej oblikovanega za upočasnitev napredovanja bolezni.
Naj poudarimo dve raziskavi AREDS (2001), ki sta potrdili, da antioksidanti: vitamin C 500 mg, vitamin E 400, tj. betakaroten 15 mg in cink 80 mg (kot cinkov oksid) ter baker 2 mg (kot bakrov oksid) zmanjšajo tveganje napredovanja degeneracije makule za 25 % v primerjavi s placebom. Rezultati so bilo odvisni od stopnje, v kateri je posameznik začel jemanje.8 Druga raziskava AREDS 2 (2013) je pokazala, da dodatek 10 mg luteina in 2 mg zeaksantina ter odstranitev betakarotena iz formulacije še dodatno izboljša varnost in učinkovitost formulacije. Presenetljivo pa maščobne kisline omega 3 v tej raziskavi niso statistično pomembno vplivale na razvoj bolezni.9
10. Na prostem nosite sončna očala, ki blokirajo UV in »modro« svetlobo.
Večina pomembnih raziskav ne zagotavlja prepričljivih dokazov, da prekomerna izpostavljenost soncu neposredno povzroča degeneracijo makule. Nekatere ugotovitve pa vseeno dokazujejo povezanost, zato je priporočljivo nositi sončna očala.
11. Redno preverjajte stanje pri oftalmologu.
Za samokontrolo uporabite Amslerjevo mrežo.10 Če opazite kakršne koli spremembe, takoj opravite kontrolni pregled pri svojem oftalmologu. Redni pregledi so izjemo pomembni, zato da se kakršne koli spremembe na rumeni pegi odkrijejo pravočasno, da se postavi diagnoza in poleg preventivnih ukrepov morebiti uvede tudi zdravljenje, kjer je to potrebno.
Foto: Bigstock
Literatura:
1. Wong, W. L. et al. The Lancet 2014; 2 (2): 106–116.
2. Thornton, J. et al. Eye 2005; 19: 935–944.
3. Eisenhawer, B.: Nutrients 2017; 9.
4. Cho, E.: Arch. Ophtamol. 2004; 122 (6): 883–892.
5. Christen, G. W.: Arch. Ophtamol. 2011; 129 (7): 921–929.
6. Chiu, C. J.: Am. J. Clin. Nutr. 2007; 86: 1210–1218.
7. Seddon, M. J.: Arch. Ophthamol. 2003; 121: 785–792.
8. Age-Related Eye Disease Study; Arch. Ophtalmol. 2001; 119 (10): 1417–1436.
9. Age-Related Eye Disease Study 2; JAMA 2013; 309 (19): 2005–2015.
10. http://amslergrid.org.
