Sladkorna bolezen, ki jo odkrijejo zdravniki za srce

Čeprav se na videz zdi, da je glede sladkorne bolezni že vse povedano in da je skrb za bolnike najboljša mogoča, pa vendarle ni čisto tako.

Pri sladkornih bolnikih je srce najbolj na udaru, da sta bolezni med seboj močno povezani in da je treba tozadevno ukrepati, v zadnjem letu, dveh poziva vse več zdravnikov za srce. Foto: Bigstock

Ni je težko prepoznati. Že s preprostim dodatnim testom, ki ga lahko naroči tudi zdravnik splošne medicine (v laboratoriju na tešče spiješ kozarec močno osladkane vode, potem pa ti izmerijo raven glukoze v krvi; testu se reče OGTT), torej vaš zdravnik v zdravstvenem domu, se lahko preveri, ali je stanje glikemije pri vas normalno. Zato je pravzaprav čudno, da veliko ljudi zanjo ne ve. In živi z boleznijo mesece, leta. Seveda imam v mislih sladkorno bolezen tipa 2, ki nastane pozneje v življenju, ob razviti trebušni debelosti in na splošno slabem, to je sedečem življenjskem slogu pa se vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših, celo pri šolarjih.

Algoritem zdravljenja sladkorne bolezni je slabo zastavljen, saj se ne zdravi optimalno, predvsem pa prepozno. (Sanja Vilfan Švajger)

Ta tiha in zvesta spremljevalka, ki ostane za vse življenje, le redko se začetna stanja diabetesa dajo odpraviti, telesu kradoma povzroča spremembe, ki sčasoma postanejo tako velike, da se jih ne da spregledati.

Pri nekaterih bo spremembo na očesnem ozadju opazil oftalmolog, pri drugih se bo slabšal občutek za dotik v blazinicah prstov na roki ali/in na nogi.

Pri zadnjih so se pokazale srednjeročne posledice sladkorne bolezni z nevropatijo okončin, ki se – tudi pri nas – kaže v zlovešči statistiki amputacij. Navadno najprej palca na nogi, potem pa rezanje napreduje različno, lahko najprej še preostali prsti, kmalu gre na operacijo celotno stopalo, nato pa že pride na vrsto noga. Ne bom navajala številk, a so dovolj velike, da se je tudi pri nas za izboljšanje perečega stanja sešlo že veliko strokovnih, tudi nacionalnih teles.

Tu so tudi težave z ožiljem. Gotovo ste že slišali za arterijsko bolezen perifernega ožilja, ko lahko naenkrat prehodiš le omejeno razdaljo in si moraš še tako kratko pot po opravkih razdeliti na več delov in vmes počivati. Včasih so rekli, da imaš poapnele žile, danes pa vemo, da gre za obloge, sestavljene iz odloženih maščob, ki vse bolj ovirajo pretok krvi. Posledica tega so krčevite bolečine v mečih, ki onemogočajo korak naprej.

Telo je biološki stroj, ki se z leti obrablja. Nekatere dele lahko nadomestimo in izboljšamo njihovo delovanje, druge težje. Na srcu danes znamo izvesti še do pred kratkim nepredstavljive posege in tako podaljšati človekovo življenje, a če se le da, ga poskušamo ohraniti intaktnega čim dlje časa.

Pri sladkornih bolnikih je srce najbolj na udaru, da sta bolezni med seboj močno povezani in da je treba tozadevno ukrepati, v zadnjem letu, dveh poziva vse več zdravnikov za srce.

V prvi vrsti tisti, ki se ukvarjajo s tako imenovano preventivno kardiologijo, kar pomeni, da beležijo, opazujejo, raziskujejo in vse to primerjajo med seboj v daljšem časovnem obdobju. In nato opozarjajo. Pri nas je eden vodilnih glasnikov na tem področju kardiolog prof. Zlatko Fras, ki skupaj z evropskimi in ameriškimi kolegi vse glasneje opozarja, da je treba stvari radikalno spremeniti. Da dejstva, da je na primer samo na KO za kardiologijo v ljubljanskem UKC-ju med bolniki tri četrt takih, ki imajo tudi motnjo bazalne glikemije, a zanjo ve le slaba tretjina ( v EU je med bolniki, ki so preživeli srčni infarkt, polovica tudi s SB), da obstajajo nova zdravila za sladkorno bolezen, ki imajo tudi zaščitni učinek na srce (in ledvice), da se teh zdravil ne predpisuje, ko bi se moralo, ampak šele, ko je sladkorni bolnik že zbolel in preživel dogodek na srcu, da mora sladkorni bolnik tavati od zdravnika do zdravnika, da ima vsaj približno urejeno bolezen, in sploh, da je algoritem zdravljenja sladkorne bolezni slabo zastavljen, saj se ne zdravi optimalno, predvsem pa prepozno, ne gre več spregledovati.

Pravkar potekajo prvi organizacijski koraki za doslednejšo, bolj celostno, sintetično integrirano obravnavno, za začetek zlasti na relacijah med specialistom endokrinologom/diabetologom in kardiologom ter v trikotniku obeh s specialistom družinske medicine, pozneje pa naj bi za bolnika skrbel tudi psiholog, strokovnjak za prehrano pa kineziologi … In mogoče tako naredimo številnim sladkornim bolnikom življenje ne samo dolgo, ampak tudi lepo za živeti.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj