Pred 200 leti je povprečni Evropejec vsak dan prehodil osem kilometrov in zaužil (preračunano) 7 kg sladkorja na leto. Danes prehodi dva kilometra in zaužije 35 kg sladkorja na leto.
Bolj, kot so ogljikovi hidrati kompleksni, več časa organizem potrebuje, da jih predela, in bolj koristni so za telo. V sodobni prehrani najpogosteje uživamo namizni sladkor (disaharid, ki ga sestavljata fruktoza in glukoza).
Fruktoza deluje na možganski center za ugodje
Organizem fruktozo razgradi na drugačen način kot glukozo, celotno breme presnove pade na jetra. Fruktoza vpliva na možganske receptorje za ugodje, ki sčasoma zaradi neprestanega draženja postanejo manj odzivni. Zato sčasoma za enak občutek ugodja potrebujemo vse več sladkorja. Fruktoza je tisti monosaharid, ki najbolj deluje na receptorje v možgane. Sama in v kombinaciji z glukozo (katere rezultat je saharoza oziroma beli sladkor), vodi v debelost – ki povzroča sladkorno bolezen tipa 2 z vsemi zapleti. V organizmu zvišuje raven sečne kisline, kar vodi v okvaro ledvic in povzroča sistemsko vnetje.
10 kivijev, 2 žlici nutele ali pločevinka kokakole
Enako sladkorja, kot ga je v dveh žlicah čokoladnega namaza ali pločevinki kokakole, je v 10 kivijih (na primer). Si predstavljate, da naenkrat pojeste 10 kivijev? Za večino je to skoraj nemogoče. Na drugi strani z dvema žlicama nutele ali pločevinko kokakole nimamo težav. Z nutelo in kokakolo poleg sladkorja v telo vnašamo tudi tuje snovi: umetna barvila, konzervanse, emulgatorje… Kivi na drugi strani telo oskrbi tudi z vitaminom C, vitaminom A, vitaminom E in kalijem.
Sladkor in tveganje za debelost
Odkrili so že številne gene, ki bodisi vodijo v debelost bodisi v odpornost na debelost – ljudje, ki jih imajo, se v enakih pogojih zredijo manj. Genetika sicer poveča tveganje za debelost – po nekaterih študijah celo za do 30 odstotkov. Vendar je veliko bolj pomembna sposobnost telesa, kako presnoviti in izkoristiti zaužito hrano. Ključno vlogo pri tem igrajo mikrobi, ki naseljujejo naše črevo – kar poznamo kot črevesno mikrobioto. Bolj, kot jo spoznavamo, bolj se zavedamo, kako izjemno pomembnih je kilogram in pol živih mikroorganizmov v našem črevesju za normalno delovanje našega telesa.
Dogajanje v črevesju vodijo bakterije
Črevesna mikrobiota je občutljiv sistem, ki je podvržen številnim vplivom: spremembam prehranskih navad, vnosu različnih snovi – na primer probiotikov, vnosu zdravil (na primer antibiotikov…)… Črevesne bakterije se neprestano trudijo manipulirati gostiteljevo prehranjevanje za ustvarjanje idealnih pogojev za svoj obstoj in razcvet. To počnejo na dva načina. Prvi je, da ustvarjajo željo gostitelja po hrani, za katero so specializirani, in ki zavira razrast njihovih tekmecev. Drugi je, da spodbujajo željo po hrani, s katero – ko jo presnavljajo, krepijo sami sebe. Pri obojem uporabljajo različne mehanizme: vplivajo na možganski center za nagrajevanje, izločajo substance , ki vplivajo na razpoloženje, vplivajo na hormone, ki uravnavajo apetit.
