“S staranjem se v različnih fazah našega življenja pojavljajo številne fiziološke spremembe. Tipična primera za to sta puberteta in menopavza. Presenetljivo pa je, da se čas teh prelomnih življenjskih obdobij ne ujema z markerji, ki jih povezujemo z odraščanjem in staranjem, “je povedala soavtorica študije dr. Jennifer Rood, izvršna direktorica v Pennington Biomedical Research Center.
Pennington Biomedical Research Center je sodeloval pri mednarodni študiji, v kateri so analizirali povprečno dnevno energijsko porabo za več kot 6.600 ljudi. Udeleženci so bili stari od 1 meseca do 95 let in so živeli v 29 različnih ameriških zveznih državah. Ugotovitve so 13. avgusta 2021 objavili v reviji Science.
Bazalni metabolizem le polovica potreb
Večina predhodnih obsežnih študij je merila, koliko energije telo porabi za osnovne vitalne funkcije-dihanje, prebavo in črpanje krvi – torej energijo, ki jo potrebujemo zgolj za preživetje. Strokovno temu rečemo bazalni metabolizem. Predstavlja le 50 do 70 odstotkov kalorij (joulov), ki jih porabimo vsak dan. Ne vključujejo energije, ki jo porabimo za vse ostale dnevne aktivnosti: kuhanje, sprehod psa, znojenje v telovadnici, celo razmišljanje.
Da bi prišli do številke skupne dnevne porabe energije, so raziskovalci uporabili metodo “dvojno označene vode”. To je test urina, pri katerem oseba pije vodo, v kateri sta vodik in kisik v molekulah vode zamenjana z naravno prisotnimi “težkimi” oblikami, nato pa meri, kako hitro se izperejo. Znanstveniki so tehniko, ki velja za zlati standard za merjenje dnevne porabe energije v običajnem vsakdanjem življenju zunaj laboratorija, uporabili za merjenje porabe energije pri ljudeh, starih od 1 meseca do 80 let. Ugotovitve so presenetile in nikakor niso bile v skladu s tem, kar je veljalo desetletja.
Dojenčki energijo porabljajo hitreje
Potrebe po energiji se povečajo v prvih 12 mesecih življenja, so ugotovili. Do prvega rojstnega dne dojenčki porabljajo kalorije (joule) 50 odstotkov hitreje kot odrasli. In to ne samo zato, ker so »zaposleni« pri potrojitvi svoje porodne teže. “Dojenčki hitro rastejo, kar predstavlja velik del učinka. Ko pa njihovo energijsko porabo analiziramo podrobneje, se izkaže, da je višja, kot bi pričakovali glede velikost njihovega telesa,” je dejal dr. Martin. Eksplozivna presnova dojenčka lahko pomaga razložiti, zakaj otroci, ki v tej razvojni fazi ne jedo dovolj, manj verjetno preživijo in odrastejo v zdrave odrasle. Po začetnem porastu v otroštvu se presnova v naslednjih dveh desetletjih vsako leto upočasni za približno 3 odstotke – ko se izravna v običajno stanje. Analiza pa je prinesla še nekaj nepričakovanih spoznanj.
Adolescenca bistveno ne poveča potreb
Najbolj presenetljivo je bilo, da telesna rast v adolescenci ni izraziteje povečala dnevnih potreb po energiji -kar so pričakovali in kar je bilo v stroki veljavno do sedaj. To pa ni bilo edino, kar je čakalo raziskovalce. Izkazalo se je tudi, da je bila presnova najbolj stabilna od 20. do 50. leta. Tudi nosečnost »ni igrala« po notah, ki so ji bile predpisane doslej. Potrebe po kalorijah (joulih) med nosečnostjo se niso povečale več kot, je bilo pričakovano. Ugotovitve kažejo, da za tako imenovanim “rejenjem srednjih let” stojijo drugi dejavniki.
Podatki tudi kažejo, da se presnova začne zmanjševati šele po 60. letu starosti. Upočasnitev je postopna, le 0,7 odstotka na leto. Toda – nekdo pri devetdesetih vsak dan potrebuje 26 odstotkov manj kalorij kot nekdo v srednjih letih. Izguba mišične mase s staranjem je sicer delno vzrok za to , pravijo raziskovalci – mišice namreč porabijo več energije kot maščevje.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
