Osamljenost postaja vse bolj resna grožnja duševnemu zdravju, pomembno vlogo pri tem pa igra covid-19. Osamljenost pri vseh populacijskih skupinah je v porastu, najbolj pa jo občutijo najstniki in mladi odrasli. Ameriška nacionalna raziskava Making Caring Common je pokazala, da se je med pandemijo koronavirusa ves čas ali skoraj ves čas osamljene počutilo skoraj 40 odstotkov vprašanih, kar je v primerjavi z leti poprej za 60 odstotkov več. Med njimi s skoraj 70 odstotki prevladujejo najstniki, ki so kot glavni vzrok za osamljenost navedli socialno izolacijo in omejevanje druženja z vrstniki.
Trajna okvara nevronskih mrež
Socialna izolacija v otroštvu lahko trajno poškoduje nevronske povezave in vodi v okvare okvare možganov, čeprav mehanizmi za to ostajajo slabo razumljeni. “Socialna izolacija spremlja tudi različne nevrorazvojne in psihiatrične motnje – od na primer avtizma do shizofrenije. Identifikacija specifičnih predfrontalnih nevronov omogoča nove terapevtske možnosti za izboljšanje asocialnega vedenja. Ena od možnosti je transkranialna magnetna stimulacija,” pojasnjujejo avtorji raziskave.
Stiki z vrstniki nujni za razvoj možganov
Raziskovalna skupina iz medicinske fakultete Mount Sinai je identificirala nove podskupine možganskih celic v predfrontalni skorji – delu možganov, ki uravnava tudi družbeno vedenje. Ugotovitve so objavili v strokovni reviji Nature Neuroscience. Ključna ugotovitev je, da otroci za normalen nevrokognitivni razvoj potrebujejo socialne stike, ki niso omejeni zgolj na ožje družinske člane: starše, sorojence, bližnje sorodnike. Če otroci nimajo stikov z vrstniki, se njihovi možgani – povedano preprosto, ne razvijajo tako, kot bi se morali. Odkritje prinaša tudi nova dejstva o (prej neprepoznani) vlogi nekaterih nevronov v medialnem prefrontalnem korteksu. “Na dolgi rok bi to lahko prineslo nove možnosti zdravljenja psihiatričnih motenj, povezanih z izolacijo oziroma omejevanjem socialnih stikov v otroštvu,” pojasnjuje Hirofumi Morishita, izredni profesor za psihiatrijo, nevroznanost in oftalmologijo na Medicinski fakulteti Icahn Mount Sinai.
Negativni vpliv socialne izolacije že po dveh tednih
S poskusi na mišjih samcih so ugotovili, da že dva tedna socialne izolacije takoj po odstavitvi od dojenja vodi do neuspešnega aktiviranja nevronov, ki so ključni za vedenje v odrasli dobi. Zmanjša se tako vzdražnost nevronov v paraventrikularnem jedru kot tudi aktivacija drugih sorodnih nevronov. Posledica je trajna okvara možganov in motnje vedenja. Da bi ugotovili, ali je mogoča tudi obratna pot, so na miših testirali dve tehniki stimuliranja specifičnih nevronov: s svetlobo in s transkranialno magnetno stimulacijo. Obe sta se izkazali za učinkoviti in brez neželenih stranskih učinkov.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
